Page 68 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 68
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
fucijanci, ko poudarjajo, da je nujen obstoj vladarjev in podložnikov, očetov in sinov,
pa ni ista. (Feng 1934, 15)
Pri tem seveda ni šlo za kakršno koli družbo in državo, temveč za ta
kšno, ki je – kot nam jasno pokažeta koncepat nadrejenih v družbi (vla
dar) in družini (oče) – osnovana na gerontokratski hierarhiji.
Medtem ko je ta moralni sistem vrednot Konfuciju predstavljal neke
vrste orodje, ki se neposredno in konkretno izraža v obrednih formah in
tako omogoča nemoteno življenje ljudi v skupnosti, je Mencij v njem vi
del objektivno kvaliteto, katere obstoj ni odvisen od človeka. Tako je za
govarjal tudi mnenje, da ima človek pravico in celo dolžnost (!) korektu
re etabliranih pravil in običajev, če spozna, da niso v skladu z dejanskimi
moralno-etičnimi normami:
非禮之禮，非義之義，大人弗為.
Krepostni ljudje ne izpolnjujejo obredov, ki niso pravi obredi in ne delujejo v skladu s
pravičnostjo, ki ni pravična. (Mengzi 2012, Li lou xia, 34)
To objektivno dano, »resnično obrednost« je Mencij očitno pojmo
val kot nekaj, kar samo od sebe upravlja delovanje celotnega vesoljstva in
kar se izraža na vseh ravneh danosti. Njen najbolj neposredni izraz zno
traj družbene stvarnosti je najti v naravni kreposti posameznika:
哭死而哀，非為生者也；經德不回，非以干祿也；言語必信，
非以正行也。君子行法，以俟命而已矣.
Jok za pokojniki mora izvirati iz resnične žalosti, ne pa iz koristi, ki jo prinaša žive
čim. Vsak mora slediti svoji lastni poti do kreposti, ne pa da jo poskuša uskladiti z ra
znimi prednostmi. Besede morajo biti resnično iskrene, ne smemo jih izgovarjati zato,
da bi pridobili sloves dostojnega človeka, plemenitnika. Resnični plemenitnik se preda
ja zakonitostim in čaka na usodo. (ibid., Jin xin xia, 79)
Kot omenjeno, je bil najpomemnejši Mencijev nasprotnik v okvi
ru konfucijanstva Xunzi. Njegova državna in pravna filozofija je izre
dno pomembna, saj je prav on predstavljal prvega znamenitega učenja
ka, ki je obrednost postavil na racionalne temelje. S tem je ustvaril zasno
vo za mehanistično koncipirano načelo prava, katero so kasneje prevze
li in razvili legalisti.
Organizacija družbe zanj ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi dano;
za razliko od Mencija v njej ne vidi večnega sestavnega dela kozmičnega
reda. Kljub temu pa tvori obred kot družbena konvencija tudi osrednjo
točko njegovega socialno-političnega nauka.
fucijanci, ko poudarjajo, da je nujen obstoj vladarjev in podložnikov, očetov in sinov,
pa ni ista. (Feng 1934, 15)
Pri tem seveda ni šlo za kakršno koli družbo in državo, temveč za ta
kšno, ki je – kot nam jasno pokažeta koncepat nadrejenih v družbi (vla
dar) in družini (oče) – osnovana na gerontokratski hierarhiji.
Medtem ko je ta moralni sistem vrednot Konfuciju predstavljal neke
vrste orodje, ki se neposredno in konkretno izraža v obrednih formah in
tako omogoča nemoteno življenje ljudi v skupnosti, je Mencij v njem vi
del objektivno kvaliteto, katere obstoj ni odvisen od človeka. Tako je za
govarjal tudi mnenje, da ima človek pravico in celo dolžnost (!) korektu
re etabliranih pravil in običajev, če spozna, da niso v skladu z dejanskimi
moralno-etičnimi normami:
非禮之禮，非義之義，大人弗為.
Krepostni ljudje ne izpolnjujejo obredov, ki niso pravi obredi in ne delujejo v skladu s
pravičnostjo, ki ni pravična. (Mengzi 2012, Li lou xia, 34)
To objektivno dano, »resnično obrednost« je Mencij očitno pojmo
val kot nekaj, kar samo od sebe upravlja delovanje celotnega vesoljstva in
kar se izraža na vseh ravneh danosti. Njen najbolj neposredni izraz zno
traj družbene stvarnosti je najti v naravni kreposti posameznika:
哭死而哀，非為生者也；經德不回，非以干祿也；言語必信，
非以正行也。君子行法，以俟命而已矣.
Jok za pokojniki mora izvirati iz resnične žalosti, ne pa iz koristi, ki jo prinaša žive
čim. Vsak mora slediti svoji lastni poti do kreposti, ne pa da jo poskuša uskladiti z ra
znimi prednostmi. Besede morajo biti resnično iskrene, ne smemo jih izgovarjati zato,
da bi pridobili sloves dostojnega človeka, plemenitnika. Resnični plemenitnik se preda
ja zakonitostim in čaka na usodo. (ibid., Jin xin xia, 79)
Kot omenjeno, je bil najpomemnejši Mencijev nasprotnik v okvi
ru konfucijanstva Xunzi. Njegova državna in pravna filozofija je izre
dno pomembna, saj je prav on predstavljal prvega znamenitega učenja
ka, ki je obrednost postavil na racionalne temelje. S tem je ustvaril zasno
vo za mehanistično koncipirano načelo prava, katero so kasneje prevze
li in razvili legalisti.
Organizacija družbe zanj ni nekaj, kar bi bilo samo po sebi dano;
za razliko od Mencija v njej ne vidi večnega sestavnega dela kozmičnega
reda. Kljub temu pa tvori obred kot družbena konvencija tudi osrednjo
točko njegovega socialno-političnega nauka.
