Page 67 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 67
teorije države kot izraz razmerja med posameznikom
in družbo: konvencija 67
Konfucijanski termin li 禮, v smislu obreda, je zato mogoče razume
ti tudi kot protiutež terminu fa 法, zakonom, ki so normativni in ume
tno, torej »od zunaj«, vzpostavljeni kriteriji. Po Konfuciju vodita »kre
post« (de 德) in »obred« (li 禮) človeka do tega, da lahko iz svojega bi
stva dojame nujnost določenih socialnih kategorij. Zato sta ti dve na
čeli veliko bolj učinkoviti, kot pa birokratski predpisi, ki mu dopušča
jo popolno izmikanje vladarski oblasti, ali pravni kodeks kaznovanja, ki
»nadvse nedostojno« razbija vse ločnice med posameznimi sloji. (prim.
Bauer 1974, 48)
Konfucijanski pojem običaja kot ureditve medčloveških odnosov ne
temelji na natančno določenih splošnih načelih, temveč na situativnih
predlogih o tem, kako naj se kateri posameznik vede pod najrazličnejši
mi pogoji. Ta interpretacija ne izhaja iz determiniranega položaja posa
meznika v družbi, temveč iz njegovih individualnih kvalitet. V naspro
tju z legislativnim pojmom demokratičnega prava je ta vedenjska etika
služila predvsem kot orodje, ki naj bi posamezniku pomagalo spoznavati
smisel in konkretni ustroj hierarhičnih razlik med posameznimi oseba
mi, stopnjo in funkcijo njihovega socialnega položaja ter njihovo druž
beno vlogo glede na starost in spol.
Ta sistem, v katerem je lastni položaj znotraj družine in s tem, v šir
šem smislu, znotraj družbe in znotraj države, vsakemu posamezniku
znan, je deloval s pomočjo treh načel, ki jih je poudarjal že Konfucij:
a) možnost vzgajanja ljudi,
b) statusna neenakost ljudi,
c) nujnost žrtvovanja individualne svobode (prim. Eberhard 1971, 48).
Seveda predstavlja morala, in njen etični sistem vrednot, povzet zno
traj pojma obreda, osrednjo točko konfucijanskega nauka. S tem, da se
posamezniki obnašajo v skladu s svojim družbenim položajem, da torej
svoje bivanje in svoja dejanja usmerjajo glede na kriterije danega etične
ga sistema vrednot, avtomatično vsak na svoj način prispevajo k nemo
tenem delovanju družbe. Moralni kriteriji, ki so pomembni za individu
um, se manifestirajo neposredno na ravni družbene celovitosti. Feng Yo
ulan je o tem zapisal:
亞里士多德認為人為政治動物. 人性若能充分發展, 即須
有國家社會. 否則不能成為人. 儒家以為人須有君父, 非
此意也.
Aristotel je bil mnenja, da je človek politično bitje. Če se hoče razvijati do popolnosti, je
zato nujen obstoj države in družbe. Sicer človek ni človek. Ideja, katero izražajo kon
in družbo: konvencija 67
Konfucijanski termin li 禮, v smislu obreda, je zato mogoče razume
ti tudi kot protiutež terminu fa 法, zakonom, ki so normativni in ume
tno, torej »od zunaj«, vzpostavljeni kriteriji. Po Konfuciju vodita »kre
post« (de 德) in »obred« (li 禮) človeka do tega, da lahko iz svojega bi
stva dojame nujnost določenih socialnih kategorij. Zato sta ti dve na
čeli veliko bolj učinkoviti, kot pa birokratski predpisi, ki mu dopušča
jo popolno izmikanje vladarski oblasti, ali pravni kodeks kaznovanja, ki
»nadvse nedostojno« razbija vse ločnice med posameznimi sloji. (prim.
Bauer 1974, 48)
Konfucijanski pojem običaja kot ureditve medčloveških odnosov ne
temelji na natančno določenih splošnih načelih, temveč na situativnih
predlogih o tem, kako naj se kateri posameznik vede pod najrazličnejši
mi pogoji. Ta interpretacija ne izhaja iz determiniranega položaja posa
meznika v družbi, temveč iz njegovih individualnih kvalitet. V naspro
tju z legislativnim pojmom demokratičnega prava je ta vedenjska etika
služila predvsem kot orodje, ki naj bi posamezniku pomagalo spoznavati
smisel in konkretni ustroj hierarhičnih razlik med posameznimi oseba
mi, stopnjo in funkcijo njihovega socialnega položaja ter njihovo druž
beno vlogo glede na starost in spol.
Ta sistem, v katerem je lastni položaj znotraj družine in s tem, v šir
šem smislu, znotraj družbe in znotraj države, vsakemu posamezniku
znan, je deloval s pomočjo treh načel, ki jih je poudarjal že Konfucij:
a) možnost vzgajanja ljudi,
b) statusna neenakost ljudi,
c) nujnost žrtvovanja individualne svobode (prim. Eberhard 1971, 48).
Seveda predstavlja morala, in njen etični sistem vrednot, povzet zno
traj pojma obreda, osrednjo točko konfucijanskega nauka. S tem, da se
posamezniki obnašajo v skladu s svojim družbenim položajem, da torej
svoje bivanje in svoja dejanja usmerjajo glede na kriterije danega etične
ga sistema vrednot, avtomatično vsak na svoj način prispevajo k nemo
tenem delovanju družbe. Moralni kriteriji, ki so pomembni za individu
um, se manifestirajo neposredno na ravni družbene celovitosti. Feng Yo
ulan je o tem zapisal:
亞里士多德認為人為政治動物. 人性若能充分發展, 即須
有國家社會. 否則不能成為人. 儒家以為人須有君父, 非
此意也.
Aristotel je bil mnenja, da je človek politično bitje. Če se hoče razvijati do popolnosti, je
zato nujen obstoj države in družbe. Sicer človek ni človek. Ideja, katero izražajo kon
