Page 58 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 58
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Svoje življenje (svojo usodo) je človek prejel od neba. Zato odobrava dobro in sovraži
slabo. To svojo naravo lahko sicer neguje, ne more pa je spreminjati. Lahko jo razvi
ja, ne more pa je odpraviti, prav tako, kot lahko svoje telo okrepi ali oslabi, vendar ga
ne more spremeniti v nekaj drugega. Zato lahko tudi najmodrejši človek samo brz
da svoje sovrašvo do kneza ali do svojih sorodnikov, ne more pa ga odpraviti. (Dong
2014, I, Yu bei, 2)
Tudi Dong Zhongshu je mnenja, da človeška narava vsebuje zamet
ke dobrote. V tem pogledu njegov nauk spominja na Mencijevega. Kljub
temu pa je Dong Zhongshu poudarjal, da človeške narave ne moremo
imenovati dobre samo na podlagi dejstva, da vsebuje nastavke dobrote.
(Fung 1952, 517) Človek ima v sebi namreč tudi čustva, ki ga vselej zno
va premamljajo k hudobiji:
身之有性情也, 若天之有陰陽也. 言人之質而無其情,猶言
天之陽而無其隱也.
Telo vsebuje naravo in čustva, tako kot sta v nebu vsebovana yin in yang. Če govorimo
o bistvu človeka, ne da bi pri tem upoštevali njegova čustva, potem je to tako, kot če bi
govorili o yangu, ne da bi ob tem omenili yin. (Dong 2014, X, Shen cha ming hao, 35)
Človek torej ni samo izključno dober; razpolaga samo z zasnovo, ki
mu dobroto omogoča. Vendar je razvijanje in »kultiviranje« te zasnove
po volji neba. Človek, ki skrbi za svojo moralno neoporečnost, s tem iz
polnjuje smisel neba. Iz Dong Zhongshujevega življenjepisa jasno izhaja,
da je bil ta vplivni ideolog prepričan, da se mora posameznik v ta namen
pokoriti zakonom in predpisom:
質樸之謂性,性非教化不成, 人欲之謂情, 情非制度不成.
Bistvo posameznika imenujemo njegovo naravo. Le-te pa ni moč izpopolniti brez uče
nja. Človeška koprnenja imenujemo čustva; le-teh pa ni mogoče nadzorovati brez
predpisov. (Han shu 2014, Dong Zhongshu zhuan, 58)
Tudi za svoj razum in za možnost etičnega spoznanja se ima človek
zahvaliti nebu:
今善善惡惡，好榮憎辱，非人能自生，此天施之在人者也。
Odobravanje dobrega in sovraštvo slabega, cenjenje častnega in omalovaževanje neča
stnega – vsega tega človek ne zmore sam. Nebo je tisto, ki mu pri tem pomaga. (Dong
2014, Zhulin, 5)
Človek je torej v vsakem pogledu odvisen od neba, v družbeni stvar
nosti pa s tem tudi od nebeškega sina, torej od cesarja. Dong Zhongshu
je ponovno okrepil kult neba in njegove mistične povezave s cesarjem.
Svoje življenje (svojo usodo) je človek prejel od neba. Zato odobrava dobro in sovraži
slabo. To svojo naravo lahko sicer neguje, ne more pa je spreminjati. Lahko jo razvi
ja, ne more pa je odpraviti, prav tako, kot lahko svoje telo okrepi ali oslabi, vendar ga
ne more spremeniti v nekaj drugega. Zato lahko tudi najmodrejši človek samo brz
da svoje sovrašvo do kneza ali do svojih sorodnikov, ne more pa ga odpraviti. (Dong
2014, I, Yu bei, 2)
Tudi Dong Zhongshu je mnenja, da človeška narava vsebuje zamet
ke dobrote. V tem pogledu njegov nauk spominja na Mencijevega. Kljub
temu pa je Dong Zhongshu poudarjal, da človeške narave ne moremo
imenovati dobre samo na podlagi dejstva, da vsebuje nastavke dobrote.
(Fung 1952, 517) Človek ima v sebi namreč tudi čustva, ki ga vselej zno
va premamljajo k hudobiji:
身之有性情也, 若天之有陰陽也. 言人之質而無其情,猶言
天之陽而無其隱也.
Telo vsebuje naravo in čustva, tako kot sta v nebu vsebovana yin in yang. Če govorimo
o bistvu človeka, ne da bi pri tem upoštevali njegova čustva, potem je to tako, kot če bi
govorili o yangu, ne da bi ob tem omenili yin. (Dong 2014, X, Shen cha ming hao, 35)
Človek torej ni samo izključno dober; razpolaga samo z zasnovo, ki
mu dobroto omogoča. Vendar je razvijanje in »kultiviranje« te zasnove
po volji neba. Človek, ki skrbi za svojo moralno neoporečnost, s tem iz
polnjuje smisel neba. Iz Dong Zhongshujevega življenjepisa jasno izhaja,
da je bil ta vplivni ideolog prepričan, da se mora posameznik v ta namen
pokoriti zakonom in predpisom:
質樸之謂性,性非教化不成, 人欲之謂情, 情非制度不成.
Bistvo posameznika imenujemo njegovo naravo. Le-te pa ni moč izpopolniti brez uče
nja. Človeška koprnenja imenujemo čustva; le-teh pa ni mogoče nadzorovati brez
predpisov. (Han shu 2014, Dong Zhongshu zhuan, 58)
Tudi za svoj razum in za možnost etičnega spoznanja se ima človek
zahvaliti nebu:
今善善惡惡，好榮憎辱，非人能自生，此天施之在人者也。
Odobravanje dobrega in sovraštvo slabega, cenjenje častnega in omalovaževanje neča
stnega – vsega tega človek ne zmore sam. Nebo je tisto, ki mu pri tem pomaga. (Dong
2014, Zhulin, 5)
Človek je torej v vsakem pogledu odvisen od neba, v družbeni stvar
nosti pa s tem tudi od nebeškega sina, torej od cesarja. Dong Zhongshu
je ponovno okrepil kult neba in njegove mistične povezave s cesarjem.
