Page 61 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 61
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 61
»Li« preveva prav vse obstoječe stvari in bitja.34 Prisluhnimo na primer
naslednjemu citatu:
問：「枯槁有理否？」曰：「才有物，便有理。天不曾生箇筆，人
把兔毫來做筆。才有筆，便有理。」
Sprašujemo se, ali izsušena bitja posedujejo Li. Odgovor se glasi: »kjer je kakršen koli
predmet, tam je tudi (njegov) Li. Čopiča ni ustvarilo nebo. Ustvaril ga je človek iz zaj
čje dlake; brez Lija ni čopiča.« (Zhu 2014, Renwu zhi xing, qizhi zhi xing, 28)
Li torej preveva vse stvari in vsa bitja in šele z njegovo pomočjo lahko
postanejo to, kar so. Li jim nudi determinacijo bistva. Li tvori polarite
to z ustvarjalno prasubstanco življenja oziroma tvornosti, Qi (氣, prim.
Rošker 2012).
天地之間有理有氣。理也者，形而上之道也，生物之本也；氣
也者，形而下之器也，生物之本也；氣也者，形而下之器也，
生物之具也。是以人物之生.
Med nebom in zemljo sta Li in Qi. Li je tisti princip, ki stoji nad, Qi pa tisti izvir, ki
stoji pod obliko. Li je izvor, Qi pa orodje življenja in stvari. Vse to prejmejo ob rojstvu
tudi ljudje. (Zhu 1985, Li Qi, 28)
Li je večen in celovit, pa vendar je v njem ontološka dvojnost; tako se
ne manifestira zgolj na metafizični ravni, temveč tudi v vseh vidikih po
javnega sveta. Zato ima prav vsak človek tudi svoj lastni Li:
合天地萬物, 只是一個理, 即在人, 有各有一個理.
Kadar na splošno govorimo o nebu, zemlji in vseh stvareh, potem gre za en sam Li. In
vendar vsak človek razpolaga s svojim lastnim Lijem. (ibid., 2014, Li Qi shang, Ta-
iji tian di shang, 8).
Po vsej verjetnosti bi bilo narobe, če bi ta citat interpretirali kot za
snovo individualizma. Prej ga lahko razumemo kot ideološko podporo
obstoječega družbenega sistema, kajti Zhu Xi se je izrecno zavzemal za
strogo klasifikacijo državljanov glede na njihov socialni položaj. To izra
ža tudi naslednji citat:
君有君之道, 臣有臣之道.
Vladar ima svoj dao /svojo pot, svoj nravnostni princip/, podložnik pa svojega! (Hou
1980, 307)
34 Li 理 je v bistvu strukturni vzorec oziroma strukturni princip, ki opredeljuje celotni kozmos in
hkrati principe vsake posamične stvari. Je tudi strukturni vzorec človeške zavesti. Združljivost
struktur zavesti in struktur kozmosa nam po tem videnju omogoča dojemanje resničnosti (prim.
Rošker 2012).
»Li« preveva prav vse obstoječe stvari in bitja.34 Prisluhnimo na primer
naslednjemu citatu:
問：「枯槁有理否？」曰：「才有物，便有理。天不曾生箇筆，人
把兔毫來做筆。才有筆，便有理。」
Sprašujemo se, ali izsušena bitja posedujejo Li. Odgovor se glasi: »kjer je kakršen koli
predmet, tam je tudi (njegov) Li. Čopiča ni ustvarilo nebo. Ustvaril ga je človek iz zaj
čje dlake; brez Lija ni čopiča.« (Zhu 2014, Renwu zhi xing, qizhi zhi xing, 28)
Li torej preveva vse stvari in vsa bitja in šele z njegovo pomočjo lahko
postanejo to, kar so. Li jim nudi determinacijo bistva. Li tvori polarite
to z ustvarjalno prasubstanco življenja oziroma tvornosti, Qi (氣, prim.
Rošker 2012).
天地之間有理有氣。理也者，形而上之道也，生物之本也；氣
也者，形而下之器也，生物之本也；氣也者，形而下之器也，
生物之具也。是以人物之生.
Med nebom in zemljo sta Li in Qi. Li je tisti princip, ki stoji nad, Qi pa tisti izvir, ki
stoji pod obliko. Li je izvor, Qi pa orodje življenja in stvari. Vse to prejmejo ob rojstvu
tudi ljudje. (Zhu 1985, Li Qi, 28)
Li je večen in celovit, pa vendar je v njem ontološka dvojnost; tako se
ne manifestira zgolj na metafizični ravni, temveč tudi v vseh vidikih po
javnega sveta. Zato ima prav vsak človek tudi svoj lastni Li:
合天地萬物, 只是一個理, 即在人, 有各有一個理.
Kadar na splošno govorimo o nebu, zemlji in vseh stvareh, potem gre za en sam Li. In
vendar vsak človek razpolaga s svojim lastnim Lijem. (ibid., 2014, Li Qi shang, Ta-
iji tian di shang, 8).
Po vsej verjetnosti bi bilo narobe, če bi ta citat interpretirali kot za
snovo individualizma. Prej ga lahko razumemo kot ideološko podporo
obstoječega družbenega sistema, kajti Zhu Xi se je izrecno zavzemal za
strogo klasifikacijo državljanov glede na njihov socialni položaj. To izra
ža tudi naslednji citat:
君有君之道, 臣有臣之道.
Vladar ima svoj dao /svojo pot, svoj nravnostni princip/, podložnik pa svojega! (Hou
1980, 307)
34 Li 理 je v bistvu strukturni vzorec oziroma strukturni princip, ki opredeljuje celotni kozmos in
hkrati principe vsake posamične stvari. Je tudi strukturni vzorec človeške zavesti. Združljivost
struktur zavesti in struktur kozmosa nam po tem videnju omogoča dojemanje resničnosti (prim.
Rošker 2012).
