Page 53 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 53
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 53
Kdo bi lahko veljal za prvega ustanovitelja legalistične šole, še vedno ni
povsem jasno. V povezavi s tem je pogosto omenjen Shang Yang 商鞅
(okr. 390–338 pr. n. št.), prvi izključno legalistični filozof. Vendar so bili
vsi zgodnji legalisti razmeroma samostojni misleci. Vsak od njih je kot
bistvo svojega nauka poudarjal kaj drugega. Han Fei 韩非 (280–233 pr.
n. št.), zadnji veliki legalist, je v svojih spisih povzel vse pomembne lega
listične teorije. Njihove različne komponente je strnil v zaokrožen sis
tem, zato ga večkrat omenjajo kot dejanskega ustanovitelja legalizma kot
veje politične filozofije. K nadaljnjim pomembnim predstavnikom lega
listične šole pa štejeta tudi Shen Buhai 申不害 (okr. 400–337 pr. n. št.)
in Shen Dao 慎到 (350–275 pr. n. št.), filozofa, ki sta bila pod močnim
vplivom daoizma, in katerih zapiski so samo fragmentarično ohranjeni.
Legalisti so družbo največkrat dojemali izključno mehanistično, izhaja
li so z vidika absolutnega vladarja. V središču njihovih političnih teorij
najdemo zakon (fa 法), ki temelji na sistemu nagrajevanja in kaznovanja.
Posameznik v njih ne nastopa kot organski sestavni del družbe, vendar
tudi ne kot osebnost s pravico do zadovoljevanja kakršnih koli potreb.
Ker so legalisti v neoporečno delujoči državi videli nekaj, kar je samo sebi
namen, so obstoj posameznih državljanov pri tem omejili na vlogo po
trebnih sestavnih delov državnega stroja.
Tako je Shang Yang, na primer, posebej poudarjal »poenotenje
vseh ljudi« in njihovo konsolidacijo v dve poglavitni poklicni skupini:
agrarno in vojaško. Zato se v njegovem najpomembnejšem delu, Shang
jun shu (商君书 Knjiga gospoda Shanga) zelo pogosto pojavlja pismen
ka »yi« (一,ena, enota, celota).
Shang Yang je bil tudi prvi, ki se je (v povezavi s tem) zavzel za po
enotenje mer, uteži, širine ojnic na vozovih itd.
先王縣權衡，立尺寸，而至今法之，其分明也。夫釋權衡而斷
輕重，廢尺寸而意長短，雖察，商賈不用，為其不必也。
Starodavni vladarji so vzpostavili enotne standarde za težo in dolžino. Tem standar
dom sledimo vse do danes, saj so to jasni kriteriji. Zavračanje teh enotnih standardov
ter svojevoljno določanje teže in dolžine se sicer lahko preverja, vendar jih pametni tr
govci ne uporabljajo, ker niso objektivni. (Shang 2014, Xiu quan, 2)
20. poglavje njegovega zgoraj omenjenega dela obravnava zlasti neu
smiljeno kritiko izobrazbe, ki naj bi onemogočala tovrstna obsežna po
enotenja. Zato je poudarjal, da nevedno ljudstvo predstavlja temelj obla
sti vsake močne države. Ker naj bi poenotenje, za kakršnega se je za
vzemal, izhajalo iz osnove poenotenja duha, in ker je le-ta v nasprotju z
Kdo bi lahko veljal za prvega ustanovitelja legalistične šole, še vedno ni
povsem jasno. V povezavi s tem je pogosto omenjen Shang Yang 商鞅
(okr. 390–338 pr. n. št.), prvi izključno legalistični filozof. Vendar so bili
vsi zgodnji legalisti razmeroma samostojni misleci. Vsak od njih je kot
bistvo svojega nauka poudarjal kaj drugega. Han Fei 韩非 (280–233 pr.
n. št.), zadnji veliki legalist, je v svojih spisih povzel vse pomembne lega
listične teorije. Njihove različne komponente je strnil v zaokrožen sis
tem, zato ga večkrat omenjajo kot dejanskega ustanovitelja legalizma kot
veje politične filozofije. K nadaljnjim pomembnim predstavnikom lega
listične šole pa štejeta tudi Shen Buhai 申不害 (okr. 400–337 pr. n. št.)
in Shen Dao 慎到 (350–275 pr. n. št.), filozofa, ki sta bila pod močnim
vplivom daoizma, in katerih zapiski so samo fragmentarično ohranjeni.
Legalisti so družbo največkrat dojemali izključno mehanistično, izhaja
li so z vidika absolutnega vladarja. V središču njihovih političnih teorij
najdemo zakon (fa 法), ki temelji na sistemu nagrajevanja in kaznovanja.
Posameznik v njih ne nastopa kot organski sestavni del družbe, vendar
tudi ne kot osebnost s pravico do zadovoljevanja kakršnih koli potreb.
Ker so legalisti v neoporečno delujoči državi videli nekaj, kar je samo sebi
namen, so obstoj posameznih državljanov pri tem omejili na vlogo po
trebnih sestavnih delov državnega stroja.
Tako je Shang Yang, na primer, posebej poudarjal »poenotenje
vseh ljudi« in njihovo konsolidacijo v dve poglavitni poklicni skupini:
agrarno in vojaško. Zato se v njegovem najpomembnejšem delu, Shang
jun shu (商君书 Knjiga gospoda Shanga) zelo pogosto pojavlja pismen
ka »yi« (一,ena, enota, celota).
Shang Yang je bil tudi prvi, ki se je (v povezavi s tem) zavzel za po
enotenje mer, uteži, širine ojnic na vozovih itd.
先王縣權衡，立尺寸，而至今法之，其分明也。夫釋權衡而斷
輕重，廢尺寸而意長短，雖察，商賈不用，為其不必也。
Starodavni vladarji so vzpostavili enotne standarde za težo in dolžino. Tem standar
dom sledimo vse do danes, saj so to jasni kriteriji. Zavračanje teh enotnih standardov
ter svojevoljno določanje teže in dolžine se sicer lahko preverja, vendar jih pametni tr
govci ne uporabljajo, ker niso objektivni. (Shang 2014, Xiu quan, 2)
20. poglavje njegovega zgoraj omenjenega dela obravnava zlasti neu
smiljeno kritiko izobrazbe, ki naj bi onemogočala tovrstna obsežna po
enotenja. Zato je poudarjal, da nevedno ljudstvo predstavlja temelj obla
sti vsake močne države. Ker naj bi poenotenje, za kakršnega se je za
vzemal, izhajalo iz osnove poenotenja duha, in ker je le-ta v nasprotju z
