Page 55 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 55
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 55
osebnostiodreka pravico do obstoja. Namesto nje razvije koncept nove
ga vladarja, človeka, ki ne pozna nobenih človeških občutkov in vzgibov
razen enega: volje do oblasti. Protiutež temu vladarju pa je »material«,
iz katerega snuje vse svoje aktivnosti: brezobrazna množica.
Tako je Shang Yang s svojimi teorijami zgodnjekonfucijanski ide
ji avtonomne osebnosti napovedal brezobzirno vojno. Ta tendenca je še
jasneje vidna v delih legalista Han Feija. Tudi njegove teorije družbenih
pojavov izhajajo iz tehnicistično-mehanističnega nastavka. Njihove poli
tične konsekvence so med drugim razvidne iz naslednjega citata:
夫 嚴 刑 重 罰 者, 民 之 所 惡 也, 而 國 之 所 以
治 也, 哀 憐 百 姓, 輕 刑 罰 者, 民 之 所 喜, 而
國 之 所 以 危 也, 聖 人 為 法 國 者, 必 逆 於 世,
而 順 於 道 德.
Strogo zakonodajo in hude kazni ljudstvo sovraži, vendar pa je z njimi možno voditi
državo. Sočutje in milost do ljudi ter mile kazni ljudstvo odobrava, vendar spravljajo
državo v nevarnost. Razsvetljeni vladarji vodijo svoje države v skladu z zakoni; ta
kšna politika je sicer v nasprotju z merili običajnega sveta, zato pa v skladju s potjo (da
otom) in (resnično) krepostjo (de). (Han 2014, Jian jie shi chen, 1)
Ker legalisti individuuma niso pojmovali kot živeči sestavni del or
ganskega kozmičnega reda, temveč kot samostojno bitje, ki je vrh vsega
še po naravi hudobno, so si seveda najprej postavili vprašanje po tem, na
kakšen način bi bilo mogoče posameznika čim učinkoviteje uporabiti
kot orodje državnega stroja. V ta namen se je Han Fei, na primer, zavze
mal za izkoreninjenje patriarhalne družinske ureditve, katero naj bi na
domestila vojaška struktura skupnosti. Po njegovem mnenju je ta struk
tura idealna zato, ker v najprimernejši obliki združuje enko z neenakim
(uniforma in čini). Han Fei je želel celotno ljudstvo organizirati znotraj
ureditve, ki jo ustvarja človek in ne dopušča nobenih pobegov v višje,
človeku (in s tem tudi vladarju ter državi) nedostopne sfere. Okrepitev
vojaškega režima je bila sicer pomemben predpogoj legalistične družbe,
nikakor pa ne njen poglavitni cilj.
Prva in druga reforma konfucijanskega nauka: od
konfucijanstva do konfucianizma
Največji pomen za nadaljnji razvoj in izpopolnitev tradicionalnega kitaj
skega koncepta državnosti je imelo obdobje prve polovice dinastije Han,
t. i. obdobje Vzhodne dinastije Han (東漢, 206–224 pr. n. št.) V tem ob
dobju – natančno v obdobju vladavine cesarja Wu dija (武帝, 156–187
osebnostiodreka pravico do obstoja. Namesto nje razvije koncept nove
ga vladarja, človeka, ki ne pozna nobenih človeških občutkov in vzgibov
razen enega: volje do oblasti. Protiutež temu vladarju pa je »material«,
iz katerega snuje vse svoje aktivnosti: brezobrazna množica.
Tako je Shang Yang s svojimi teorijami zgodnjekonfucijanski ide
ji avtonomne osebnosti napovedal brezobzirno vojno. Ta tendenca je še
jasneje vidna v delih legalista Han Feija. Tudi njegove teorije družbenih
pojavov izhajajo iz tehnicistično-mehanističnega nastavka. Njihove poli
tične konsekvence so med drugim razvidne iz naslednjega citata:
夫 嚴 刑 重 罰 者, 民 之 所 惡 也, 而 國 之 所 以
治 也, 哀 憐 百 姓, 輕 刑 罰 者, 民 之 所 喜, 而
國 之 所 以 危 也, 聖 人 為 法 國 者, 必 逆 於 世,
而 順 於 道 德.
Strogo zakonodajo in hude kazni ljudstvo sovraži, vendar pa je z njimi možno voditi
državo. Sočutje in milost do ljudi ter mile kazni ljudstvo odobrava, vendar spravljajo
državo v nevarnost. Razsvetljeni vladarji vodijo svoje države v skladu z zakoni; ta
kšna politika je sicer v nasprotju z merili običajnega sveta, zato pa v skladju s potjo (da
otom) in (resnično) krepostjo (de). (Han 2014, Jian jie shi chen, 1)
Ker legalisti individuuma niso pojmovali kot živeči sestavni del or
ganskega kozmičnega reda, temveč kot samostojno bitje, ki je vrh vsega
še po naravi hudobno, so si seveda najprej postavili vprašanje po tem, na
kakšen način bi bilo mogoče posameznika čim učinkoviteje uporabiti
kot orodje državnega stroja. V ta namen se je Han Fei, na primer, zavze
mal za izkoreninjenje patriarhalne družinske ureditve, katero naj bi na
domestila vojaška struktura skupnosti. Po njegovem mnenju je ta struk
tura idealna zato, ker v najprimernejši obliki združuje enko z neenakim
(uniforma in čini). Han Fei je želel celotno ljudstvo organizirati znotraj
ureditve, ki jo ustvarja človek in ne dopušča nobenih pobegov v višje,
človeku (in s tem tudi vladarju ter državi) nedostopne sfere. Okrepitev
vojaškega režima je bila sicer pomemben predpogoj legalistične družbe,
nikakor pa ne njen poglavitni cilj.
Prva in druga reforma konfucijanskega nauka: od
konfucijanstva do konfucianizma
Največji pomen za nadaljnji razvoj in izpopolnitev tradicionalnega kitaj
skega koncepta državnosti je imelo obdobje prve polovice dinastije Han,
t. i. obdobje Vzhodne dinastije Han (東漢, 206–224 pr. n. št.) V tem ob
dobju – natančno v obdobju vladavine cesarja Wu dija (武帝, 156–187
