Page 54 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 54
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
izobrazbo,se je Shang Yang zelo pogosto zgražal nad konfucijanci, ki so
ljudstvu polnili glave s starimi zgodbami in literaturo. Kot utemeljitev
svoje kritike izobraževanja je Shang Yang navedel zlasti naslednji dve hi
potezi:
a) Izobrazba ovira ljudi pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, torej ob
delovanju zemlje. Ta dejavnost pa je neobhodno potrebna za okrepi
tev vojske.
民不貴學則愚，愚則無外交，無外交則勉農而不偷。民不賤
農，則國安不殆。
Če ljudstvo ne bo cenilo izobrazbe, bo ostalo neumno. Če bo neumno, se ne bo ukvar
jalo z rečmi, ki se jih ne tičejo, temveč se bo posvetilo obdelovanju zemlje. Če ljudstvo
ne bo omalovaževalo obdelovanja zemlje, bo zavladal mir in država ne bo ogrožena.
(Shang 2014, Ken ling, 3)
b) Izobrazba povzroča, da začnejo ljudje misliti z lastno glavo. To pa
vodi k temu, da pričnejo izražati lastna mnenja o vladnih zadevah.
(prim. ibid., 74)
國去言則民樸，民樸則不淫。
Država naj se ne ukvarja z leporečjem in ljudstvo naj ostane preprosto. Če bo prepro
sto, ne bo svojevoljno. (ibid., Nong zhan, 2)
Shang Yang je v razmerju države in ljudstva videl popolnoma anta
gonističen odnos. Tukaj gre torej za precej enkratno razumevanje tega
razmerja. Čeprav njegov nauk v marsičem spominja na Machiavellije
vega, pri tem ne gre pozabiti, da so se Machiavellijeve teorije pravzaprav
nanašale samo na »bolne države«, na države, ki so bile pred zlomom in
jim je želel ponuditi teoretične rešitve. Vendar pa Machiavellijev kon
cept niti njemu samemu ni pomenil sistema, ki bi bil sam sebi namen, za
kaj idealno obliko države je pravzaprav videl v republiki. Shang Yangov
nauk pa je dejansko absoluten: ljudstvo ima v njem vrednost samo kot
orodje v rokah vladarja. Konfucij je v državi videl veliko družino in tudi
Mencij je poudarjal dolžnosti »očeta-vladarja« do svojih otrok (ljud
stva, ki je sestavljeno iz oseb). Mencij je šel celo tako daleč, da je ljudstvu
teoretično nudil celo pravico usmrtiti vladarja v primeru, da se ta ne bi
obnašal kot oče, ampak kot tiran. In niti Machiavelliju, ki je vladarja po
stavil nad zakone in nad moralo, nikoli ni prišlo na misel, da naj bi vla
da svoj najvišji smoter videla v tem, da svoje državljane spreminja v čim
popolnejše avtomate, ki bi jih bilo mogoče manipulirati z mehanistič
nim sistemom nagrad in kazni. Shang Yang v svojih teorijah človeški
izobrazbo,se je Shang Yang zelo pogosto zgražal nad konfucijanci, ki so
ljudstvu polnili glave s starimi zgodbami in literaturo. Kot utemeljitev
svoje kritike izobraževanja je Shang Yang navedel zlasti naslednji dve hi
potezi:
a) Izobrazba ovira ljudi pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, torej ob
delovanju zemlje. Ta dejavnost pa je neobhodno potrebna za okrepi
tev vojske.
民不貴學則愚，愚則無外交，無外交則勉農而不偷。民不賤
農，則國安不殆。
Če ljudstvo ne bo cenilo izobrazbe, bo ostalo neumno. Če bo neumno, se ne bo ukvar
jalo z rečmi, ki se jih ne tičejo, temveč se bo posvetilo obdelovanju zemlje. Če ljudstvo
ne bo omalovaževalo obdelovanja zemlje, bo zavladal mir in država ne bo ogrožena.
(Shang 2014, Ken ling, 3)
b) Izobrazba povzroča, da začnejo ljudje misliti z lastno glavo. To pa
vodi k temu, da pričnejo izražati lastna mnenja o vladnih zadevah.
(prim. ibid., 74)
國去言則民樸，民樸則不淫。
Država naj se ne ukvarja z leporečjem in ljudstvo naj ostane preprosto. Če bo prepro
sto, ne bo svojevoljno. (ibid., Nong zhan, 2)
Shang Yang je v razmerju države in ljudstva videl popolnoma anta
gonističen odnos. Tukaj gre torej za precej enkratno razumevanje tega
razmerja. Čeprav njegov nauk v marsičem spominja na Machiavellije
vega, pri tem ne gre pozabiti, da so se Machiavellijeve teorije pravzaprav
nanašale samo na »bolne države«, na države, ki so bile pred zlomom in
jim je želel ponuditi teoretične rešitve. Vendar pa Machiavellijev kon
cept niti njemu samemu ni pomenil sistema, ki bi bil sam sebi namen, za
kaj idealno obliko države je pravzaprav videl v republiki. Shang Yangov
nauk pa je dejansko absoluten: ljudstvo ima v njem vrednost samo kot
orodje v rokah vladarja. Konfucij je v državi videl veliko družino in tudi
Mencij je poudarjal dolžnosti »očeta-vladarja« do svojih otrok (ljud
stva, ki je sestavljeno iz oseb). Mencij je šel celo tako daleč, da je ljudstvu
teoretično nudil celo pravico usmrtiti vladarja v primeru, da se ta ne bi
obnašal kot oče, ampak kot tiran. In niti Machiavelliju, ki je vladarja po
stavil nad zakone in nad moralo, nikoli ni prišlo na misel, da naj bi vla
da svoj najvišji smoter videla v tem, da svoje državljane spreminja v čim
popolnejše avtomate, ki bi jih bilo mogoče manipulirati z mehanistič
nim sistemom nagrad in kazni. Shang Yang v svojih teorijah človeški
