Page 56 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 56
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
pr. n. št.) je prišlo do prve obsežne reforme izvornega konfucijanstva,
v kateri je bil konfucianizem povzdignjen v uradno državno ideologi
jo, vendar pod vplivom politično bistvenih faktorjev legalizma. Legali
zem sam v tem času sicer ni užival posebno dobrega slovesa, zakaj očita
li so mu ikonoklastično negiranje kulture in neprikrito represijo.31 Zato
se je v obdobjih, ki so sledila dinastiji Qin, le redko kateri učenjak upal
uradno nastopati kot legalist. Vendar pa je sam konfucianizem po tem,
ko si je v paleti vseh političnih ideologij že zagotovil uradni vladajoči
položaj, v sebi asimiliral nemalo legalističnih elementov. Država, druži
na in individuum so se (ponovno) spojili v celoto. Le-ta ni bila določlji
va samo od spodaj navzgor, temveč tudi obratno: državi je bilo (največ
krat z argumentacijo, češ da sama po sebi tako ali tako ni ločljiva od dru
žine) brez nadaljnjega dopuščeno »vmešavanje« v oblikovanje in razvoj
družin svojih državljanov. V svojih konkretnih posledicah se je tovrstna
družbena ureditev torej resnično komajda razlikovala od legalistične, če
prav so državni ideologi in politiki svoje ukrepe vselej utemeljevali z mo
ralnimi in ritualnimi načeli.
Tako je državna doktrina, kakršna se je oblikovala v obdobju dina
stije Han, vseskozi močno vplivala na domala vsa kasnejša obdobja vse
do 19. stoletja. Kljub temu, da se je ta doktrina imenovala konfuciani
zem, pa je v bistvu z zgodnjekonfucijanskimi idejami imela bore malo
skupnega:
Polemika med zgodnjimi konfucijanisti in legalisti kaže na pomembno fazo ideološke
ga boja v starodavni Kitajski. V njem je jasno čutiti nepremostljivo razliko med zgo
dnjim konfucijanstvom, ki je v svojem bistvu odločno nasprotoval vsakršnemu despo
tizmu in kasnejšim konfucianizmom, ki je postal ideologija državne diktature. (Ru-
bin 1976, 85–86)
Za utemeljitelja te t. i. »konfucianistične« državne doktrine na
splošno velja Dong Zhongshu (董仲舒, 179–104 pr. n. št.) Bil je eden
najznamenitejših učenjakov svojega časa, ki je zaslovel tudi kot eden pr
vih borcev proti vsem ostalim filozofskim politološkim šolam.32
31 Seveda je tudi predhodna, Qin Shi huangdijeva 秦始皇帝 diktatura države Qin, ki je predstavljala
prvo združitev Kitajske, na vse pretege preganjala predstavnike konfucijanske šole, katere
humanistični egalitarizem je bil aparatu absolutne države nevaren sovražnik. Hkrati je država
Qin na najokrutnejši način preganjala tudi vse ostale oporečnike, ki so si drznili izreči kakršno
koli kritično opazko na račun novo nastale države ali njenega vladarja. Vsa klasična dela filozofskih
šol iz obdobja dinastije Zhou 周 so že takrat postala žrtev nasilne cenzure, ki je dosegla vrhunec z
znamenitim požigom knjig leta 213 pr. n. št.
32 Seveda je tudi predhodna, Qin Shi huangdijeva 秦始皇帝 diktatura države Qin, ki je predsta-
vljala prvo združitev Kitajske, na vse pretege preganjala predstavnike konfucijanske šole, katere hu-
manistični egalitarizem je bil aparatu absolutne države nevaren sovražnik. Hkrati je država Qin na
pr. n. št.) je prišlo do prve obsežne reforme izvornega konfucijanstva,
v kateri je bil konfucianizem povzdignjen v uradno državno ideologi
jo, vendar pod vplivom politično bistvenih faktorjev legalizma. Legali
zem sam v tem času sicer ni užival posebno dobrega slovesa, zakaj očita
li so mu ikonoklastično negiranje kulture in neprikrito represijo.31 Zato
se je v obdobjih, ki so sledila dinastiji Qin, le redko kateri učenjak upal
uradno nastopati kot legalist. Vendar pa je sam konfucianizem po tem,
ko si je v paleti vseh političnih ideologij že zagotovil uradni vladajoči
položaj, v sebi asimiliral nemalo legalističnih elementov. Država, druži
na in individuum so se (ponovno) spojili v celoto. Le-ta ni bila določlji
va samo od spodaj navzgor, temveč tudi obratno: državi je bilo (največ
krat z argumentacijo, češ da sama po sebi tako ali tako ni ločljiva od dru
žine) brez nadaljnjega dopuščeno »vmešavanje« v oblikovanje in razvoj
družin svojih državljanov. V svojih konkretnih posledicah se je tovrstna
družbena ureditev torej resnično komajda razlikovala od legalistične, če
prav so državni ideologi in politiki svoje ukrepe vselej utemeljevali z mo
ralnimi in ritualnimi načeli.
Tako je državna doktrina, kakršna se je oblikovala v obdobju dina
stije Han, vseskozi močno vplivala na domala vsa kasnejša obdobja vse
do 19. stoletja. Kljub temu, da se je ta doktrina imenovala konfuciani
zem, pa je v bistvu z zgodnjekonfucijanskimi idejami imela bore malo
skupnega:
Polemika med zgodnjimi konfucijanisti in legalisti kaže na pomembno fazo ideološke
ga boja v starodavni Kitajski. V njem je jasno čutiti nepremostljivo razliko med zgo
dnjim konfucijanstvom, ki je v svojem bistvu odločno nasprotoval vsakršnemu despo
tizmu in kasnejšim konfucianizmom, ki je postal ideologija državne diktature. (Ru-
bin 1976, 85–86)
Za utemeljitelja te t. i. »konfucianistične« državne doktrine na
splošno velja Dong Zhongshu (董仲舒, 179–104 pr. n. št.) Bil je eden
najznamenitejših učenjakov svojega časa, ki je zaslovel tudi kot eden pr
vih borcev proti vsem ostalim filozofskim politološkim šolam.32
31 Seveda je tudi predhodna, Qin Shi huangdijeva 秦始皇帝 diktatura države Qin, ki je predstavljala
prvo združitev Kitajske, na vse pretege preganjala predstavnike konfucijanske šole, katere
humanistični egalitarizem je bil aparatu absolutne države nevaren sovražnik. Hkrati je država
Qin na najokrutnejši način preganjala tudi vse ostale oporečnike, ki so si drznili izreči kakršno
koli kritično opazko na račun novo nastale države ali njenega vladarja. Vsa klasična dela filozofskih
šol iz obdobja dinastije Zhou 周 so že takrat postala žrtev nasilne cenzure, ki je dosegla vrhunec z
znamenitim požigom knjig leta 213 pr. n. št.
32 Seveda je tudi predhodna, Qin Shi huangdijeva 秦始皇帝 diktatura države Qin, ki je predsta-
vljala prvo združitev Kitajske, na vse pretege preganjala predstavnike konfucijanske šole, katere hu-
manistični egalitarizem je bil aparatu absolutne države nevaren sovražnik. Hkrati je država Qin na
