Page 57 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 57
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 57
Poleg tega je bil Dong Zhongshu izredno aktiven pri utemeljevanju in
vpeljevanju metafizične, obstoječo stvarnost presegajoče in kozmično
utemeljene racionalizacije centralizirane države Han. Konfucijansko
etiko je namreč povezal s kozmološkimi špekulacijami 3. stoletja pr. n.
št. in z legalističnim, centralno strukturiranim sistemom zakonov ter
kolektivne odgovornosti (medsebojni nadzor). Na ta način mu je uspe
lo ustvariti sinkretističen sistem, v katerem sta bili narava in zgodovina
najtesneje povezani, človek pa je tako postal odgovoren ne samo za svo
ja lastna dejanja, temveč tudi za vse, kar se dogaja v naravi in družbi. Po
sebno velikega pomena je bila pri tem seveda odgovornost cesarja, kajti
ta je predstavljal osrednje vozlišče celotnega Dong Zhongshujevega uni
verzalizma. Posamične ideje, na katerih je temeljila Dongova ideologija,
so bile seveda že stoletja znane; vendar so njegove teorije pomembne zla
sti iz dveh razlogov: ne samo, da je ta najznamenitejši politolog hanskega
obdobja te starodavne ideje sistematično povzel, njihovo metafizično za
megljenost pa preoblikoval v jasne formulacije, ampak je hkrati poiskal
in določil tudi možnosti njihove konkretne uporabe v politični praksi.
Pojma človeka in narave je strnil tako, da je poskušal naravoslovne
pojave razložiti v njihovem odnosu do človekovega bivanja, in obratno:
Nebo in zemlja predstavljata pri njem ne samo materialne, temveč tudi etično, hierar
hično ustrojeno celoto. Triada neba, zemlje in človeka pri njem tvori osnovo vsega ob
stoječega. Pod premiso medsebojnega vplivanja med človekom in naravo (nebom) je iz
gradil celovit teoretični koncept organizacije družbe. (Fung 1953, 514)
Tudi Dong Zhongshu se je podrobno razpisal o položaju posame
znika v družbi. Kot pravi konfucijanist ga je seveda videl kot živeč se
stavni del kozmične in socialne enovitosti; kljub temu pa je Dongov po
sameznik primarno odvisen od narave (neba). Ker naj bi nebo ustvarilo
človeka, je le-ta tudi svojo naravo prejel od njega. Zato svoje usode v bi
stvu ne more spremeniti.
人受命于天，有善善恶恶之性，可养而不可改，可豫而不可
去，若形体之可
肥轹而不可得革也。是故虽有至贤，能为君亲含容其恶，不
能为君亲令无
恶。
najokrutnejšinačin preganjala tudi vse ostale oporečnike, ki so si drznili izreči kakršno koli kritično
opazko na račun novo nastale države ali njenega vladarja. Vsa klasična dela filozofskih šol iz obdobja
dinastije Zhou 周 so že takrat postala žrtev nasilne cenzure, ki je dosegla vrhunec z znamenitim po-
žigom knjig leta 213 pr. n. št.
Poleg tega je bil Dong Zhongshu izredno aktiven pri utemeljevanju in
vpeljevanju metafizične, obstoječo stvarnost presegajoče in kozmično
utemeljene racionalizacije centralizirane države Han. Konfucijansko
etiko je namreč povezal s kozmološkimi špekulacijami 3. stoletja pr. n.
št. in z legalističnim, centralno strukturiranim sistemom zakonov ter
kolektivne odgovornosti (medsebojni nadzor). Na ta način mu je uspe
lo ustvariti sinkretističen sistem, v katerem sta bili narava in zgodovina
najtesneje povezani, človek pa je tako postal odgovoren ne samo za svo
ja lastna dejanja, temveč tudi za vse, kar se dogaja v naravi in družbi. Po
sebno velikega pomena je bila pri tem seveda odgovornost cesarja, kajti
ta je predstavljal osrednje vozlišče celotnega Dong Zhongshujevega uni
verzalizma. Posamične ideje, na katerih je temeljila Dongova ideologija,
so bile seveda že stoletja znane; vendar so njegove teorije pomembne zla
sti iz dveh razlogov: ne samo, da je ta najznamenitejši politolog hanskega
obdobja te starodavne ideje sistematično povzel, njihovo metafizično za
megljenost pa preoblikoval v jasne formulacije, ampak je hkrati poiskal
in določil tudi možnosti njihove konkretne uporabe v politični praksi.
Pojma človeka in narave je strnil tako, da je poskušal naravoslovne
pojave razložiti v njihovem odnosu do človekovega bivanja, in obratno:
Nebo in zemlja predstavljata pri njem ne samo materialne, temveč tudi etično, hierar
hično ustrojeno celoto. Triada neba, zemlje in človeka pri njem tvori osnovo vsega ob
stoječega. Pod premiso medsebojnega vplivanja med človekom in naravo (nebom) je iz
gradil celovit teoretični koncept organizacije družbe. (Fung 1953, 514)
Tudi Dong Zhongshu se je podrobno razpisal o položaju posame
znika v družbi. Kot pravi konfucijanist ga je seveda videl kot živeč se
stavni del kozmične in socialne enovitosti; kljub temu pa je Dongov po
sameznik primarno odvisen od narave (neba). Ker naj bi nebo ustvarilo
človeka, je le-ta tudi svojo naravo prejel od njega. Zato svoje usode v bi
stvu ne more spremeniti.
人受命于天，有善善恶恶之性，可养而不可改，可豫而不可
去，若形体之可
肥轹而不可得革也。是故虽有至贤，能为君亲含容其恶，不
能为君亲令无
恶。
najokrutnejšinačin preganjala tudi vse ostale oporečnike, ki so si drznili izreči kakršno koli kritično
opazko na račun novo nastale države ali njenega vladarja. Vsa klasična dela filozofskih šol iz obdobja
dinastije Zhou 周 so že takrat postala žrtev nasilne cenzure, ki je dosegla vrhunec z znamenitim po-
žigom knjig leta 213 pr. n. št.
