Page 52 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 52
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Predpostavka, iz katere izhaja Mo Dijev koncept teorije družbe, je sa
mostojni individuum. Tudi ta filozof izvaja svoje teze na podlagi deter
minacije prvotnega naravnega stanja, zato tudi njega pogosto primerja
jo s Hobbesom:
古者民始生，未有刑政之時，蓋其語«人異義«。是以一人則
一義，二人則二義，十人則十義，其人茲眾，其所謂義者亦茲
眾。
V pradavnini, na začetku človeškega življenja, ni bilo vlade, ki bi urejala vse zadeve.
Ljudje so imeli različne predstave o pravičnosti. En človek je ustvaril eno mnenje, dva
človeka dve mnenji, in deset ljudi deset različnih mnenj. Več ko je bilo ljudi, več različ
nih mnenj se je pojavilo. (Mo 2014, III. Shang tong shang, 1)
Mo Di je veliko jasneje kot Xunzi formuliral tezo, da predstavlja in
stitucionalizacija družbe, ki svojo najvišjo obliko najde v državi, nujen
zaščitni mehanizem posameznika. Na etičnem nivoju je to utemeljil ta
kole: posameznik je svoboden v tolikšnem obsegu, v kolikšnem ima mo
žnost zavestne odločitve o tem, ali se bo pokoril volji neba (vladarja, nad
rejenega) ali ne. Šele z možnostjo te odločitve postane posameznik za
svoja dejanja etično odgovoren. Mo Di odločno odklanja fatalizem in
determinizem, ki je bil med konfucijanci njegovega časa zelo razširjen.
Njegov najpomembnejši dosežek na področju metodologije je v tem, da
je v kitajsko filozofijo vpeljal specifično logiko in sistematično utemelje
vanje, četudi ne bi mogli trditi, da bi imela tovrstna izhodišča v kasnej
ših obdobjih posebno relevanten vpliv na nadaljnji razvoj kitajske misel
nosti.
Vendar pa velja Mo Di, podobno kot konfucijanec Xunzi, v določe
nem pogledu tudi za predhodnika legalistične šole, ki je na področju ki
tajskih teorij države izredno pomembna. Čeprav je še vedno v navadi, da
se kitajska državnostna ideologija na zelo posplošujoč način asociira s
konfucianizmom, pri tem ne gre pozabiti, da je bila prva uradna državna
ideologija Kitajske legalizem. Dejanski vpliv legalističnega idejnega sis
tema pa sega daleč v obdobja, ki so sledila tistemu, v katerem je legalistič
na šola uradno doživela svoj politični in ideološki zlom.
V. A. Rubin je o tem zapisal:
Leon Vandermeersh ima popolnoma prav s svojo ugotovitvijo, po kateri v vsej kitajski
zgodovini ne najdemo nobene pomembnejše teorije države, ki ne bi v sebi nosila neiz
brisnega pečata legalistične šole. (Rubin 1976, 55)
Predpostavka, iz katere izhaja Mo Dijev koncept teorije družbe, je sa
mostojni individuum. Tudi ta filozof izvaja svoje teze na podlagi deter
minacije prvotnega naravnega stanja, zato tudi njega pogosto primerja
jo s Hobbesom:
古者民始生，未有刑政之時，蓋其語«人異義«。是以一人則
一義，二人則二義，十人則十義，其人茲眾，其所謂義者亦茲
眾。
V pradavnini, na začetku človeškega življenja, ni bilo vlade, ki bi urejala vse zadeve.
Ljudje so imeli različne predstave o pravičnosti. En človek je ustvaril eno mnenje, dva
človeka dve mnenji, in deset ljudi deset različnih mnenj. Več ko je bilo ljudi, več različ
nih mnenj se je pojavilo. (Mo 2014, III. Shang tong shang, 1)
Mo Di je veliko jasneje kot Xunzi formuliral tezo, da predstavlja in
stitucionalizacija družbe, ki svojo najvišjo obliko najde v državi, nujen
zaščitni mehanizem posameznika. Na etičnem nivoju je to utemeljil ta
kole: posameznik je svoboden v tolikšnem obsegu, v kolikšnem ima mo
žnost zavestne odločitve o tem, ali se bo pokoril volji neba (vladarja, nad
rejenega) ali ne. Šele z možnostjo te odločitve postane posameznik za
svoja dejanja etično odgovoren. Mo Di odločno odklanja fatalizem in
determinizem, ki je bil med konfucijanci njegovega časa zelo razširjen.
Njegov najpomembnejši dosežek na področju metodologije je v tem, da
je v kitajsko filozofijo vpeljal specifično logiko in sistematično utemelje
vanje, četudi ne bi mogli trditi, da bi imela tovrstna izhodišča v kasnej
ših obdobjih posebno relevanten vpliv na nadaljnji razvoj kitajske misel
nosti.
Vendar pa velja Mo Di, podobno kot konfucijanec Xunzi, v določe
nem pogledu tudi za predhodnika legalistične šole, ki je na področju ki
tajskih teorij države izredno pomembna. Čeprav je še vedno v navadi, da
se kitajska državnostna ideologija na zelo posplošujoč način asociira s
konfucianizmom, pri tem ne gre pozabiti, da je bila prva uradna državna
ideologija Kitajske legalizem. Dejanski vpliv legalističnega idejnega sis
tema pa sega daleč v obdobja, ki so sledila tistemu, v katerem je legalistič
na šola uradno doživela svoj politični in ideološki zlom.
V. A. Rubin je o tem zapisal:
Leon Vandermeersh ima popolnoma prav s svojo ugotovitvijo, po kateri v vsej kitajski
zgodovini ne najdemo nobene pomembnejše teorije države, ki ne bi v sebi nosila neiz
brisnega pečata legalistične šole. (Rubin 1976, 55)
