Page 50 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 50
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
人之性惡，其善者偽也。－－今人之性，生而有好利焉，順
是，故爭奪生而辭讓亡焉.
Človeška narava je hudobna; to, kar je v njej dobrega, je umetno. Kakor hitro so ljud
je na svetu, je popolnoma naravno, da začno ljubiti svoje lastne interese. V boju za last
ne prednosti tako nastajajo konflikti in intrige. Tukaj ni popustljivosti, ne žrtvovanja.
(Xunzi 2014, Xing e, 1)
V bistvu torej Xunzi državo dojema podobno kot Hobbes, namreč
kot vrsto varovalnega mehanizma. Ta mehanizem ščiti vsakega posamez
nika, vendar mora slednji, če želi uživati to varnost, svoj individualni
značaj potisniti povsem v ozadje in se podrediti družbenemu sistemu.
Čeprav temelji Xunzijev nauk na popolnoma drugačni osnovi kot
Mencijev, prideta oba dejansko do enakih posledic. Xunzijeva teoretič
na koncepcija organizacijskega ustroja države se v ničemer bistveno ne
razlikuje od koncepcij ostalih konfucijanistov. Za razliko od Mencija je
formalna nravnost Xunziju pomembnejša od individualne pravice od
ločanja posameznika. Vera v prirojeno dobroto posameznika je Menciju
omogočila poudarjanje individualne svobode posameznika, kajti v skla
du z njegovimi tezami naj bi bilo vsako zoperstavljanje državni oblasti in
ureditvi nenaravno in zato samo po sebi absurdno. Vendar pa tudi Xun
zi vsakemu posamezniku dopušča možnost, da postane plemenitnik.
Razlika med Mencijem in Xunzijem je v bistvu samo metodične nara
ve: medtem, ko mora posameznik po Mencijevem mnenju delovati čim
bolj v skladu s svojo naravo, če hoče postati plemenitnik, mora Xunzijev
posameznik v ta namen svojo naravo čim bolj zatirati. Ker Xunzi indi
viduumu odvzame vsakršno pravico svobodnega odločanja, zato vladar
ju pripisuje absolutno oblast. Vladar naj bi bil Resnici, torej daotu (dao
道), najbliže, kajti vladar je tisti, ki najbolje pozna večne zakonitosti na
rave. Xunzi je bil namreč eden prvih vplivnih kitajskih filozofov, ki so
poskušali uvesti pojem na empiričnem zaznavanju osnovane objektivno
sti. V tem smislu je razvijal tudi konfucijansko teorijo »pravilnih imen«
(zheng ming 正名). V njej ni videl več samo etičnega principa kot Kon
fucij, temveč tudi načelo logične racionalnosti:
制名以指實，上以明貴賤，下以辨同異。貴賤明，同異別，如是
則志無不喻之患，事無困廢之禍，此所為有名也。
Imena se uporabljajo za označevanje dejstev; po eni strani so potrebna za ločevanje
vrednega od nevrednega, po drugi pa za razlikovanje enakega od drugačnega. Če je
razlika med vrednim in nevrednim jasna, in če je enako ločeno od drugačnega, potem
人之性惡，其善者偽也。－－今人之性，生而有好利焉，順
是，故爭奪生而辭讓亡焉.
Človeška narava je hudobna; to, kar je v njej dobrega, je umetno. Kakor hitro so ljud
je na svetu, je popolnoma naravno, da začno ljubiti svoje lastne interese. V boju za last
ne prednosti tako nastajajo konflikti in intrige. Tukaj ni popustljivosti, ne žrtvovanja.
(Xunzi 2014, Xing e, 1)
V bistvu torej Xunzi državo dojema podobno kot Hobbes, namreč
kot vrsto varovalnega mehanizma. Ta mehanizem ščiti vsakega posamez
nika, vendar mora slednji, če želi uživati to varnost, svoj individualni
značaj potisniti povsem v ozadje in se podrediti družbenemu sistemu.
Čeprav temelji Xunzijev nauk na popolnoma drugačni osnovi kot
Mencijev, prideta oba dejansko do enakih posledic. Xunzijeva teoretič
na koncepcija organizacijskega ustroja države se v ničemer bistveno ne
razlikuje od koncepcij ostalih konfucijanistov. Za razliko od Mencija je
formalna nravnost Xunziju pomembnejša od individualne pravice od
ločanja posameznika. Vera v prirojeno dobroto posameznika je Menciju
omogočila poudarjanje individualne svobode posameznika, kajti v skla
du z njegovimi tezami naj bi bilo vsako zoperstavljanje državni oblasti in
ureditvi nenaravno in zato samo po sebi absurdno. Vendar pa tudi Xun
zi vsakemu posamezniku dopušča možnost, da postane plemenitnik.
Razlika med Mencijem in Xunzijem je v bistvu samo metodične nara
ve: medtem, ko mora posameznik po Mencijevem mnenju delovati čim
bolj v skladu s svojo naravo, če hoče postati plemenitnik, mora Xunzijev
posameznik v ta namen svojo naravo čim bolj zatirati. Ker Xunzi indi
viduumu odvzame vsakršno pravico svobodnega odločanja, zato vladar
ju pripisuje absolutno oblast. Vladar naj bi bil Resnici, torej daotu (dao
道), najbliže, kajti vladar je tisti, ki najbolje pozna večne zakonitosti na
rave. Xunzi je bil namreč eden prvih vplivnih kitajskih filozofov, ki so
poskušali uvesti pojem na empiričnem zaznavanju osnovane objektivno
sti. V tem smislu je razvijal tudi konfucijansko teorijo »pravilnih imen«
(zheng ming 正名). V njej ni videl več samo etičnega principa kot Kon
fucij, temveč tudi načelo logične racionalnosti:
制名以指實，上以明貴賤，下以辨同異。貴賤明，同異別，如是
則志無不喻之患，事無困廢之禍，此所為有名也。
Imena se uporabljajo za označevanje dejstev; po eni strani so potrebna za ločevanje
vrednega od nevrednega, po drugi pa za razlikovanje enakega od drugačnega. Če je
razlika med vrednim in nevrednim jasna, in če je enako ločeno od drugačnega, potem
