Page 49 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 49
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 49
Kar zadeva moralne kvalitete, za Mencija torej med ljudmi teoretično
ni razlik:
故凡同類者，舉相似也，何獨至於人而疑之？聖人與我同類
者。
Zato so si vse stvari, ki sodijo v isto vrsto, podobne. Zakaj naj bi o tem podvomili rav
no takrat, ko gre za ljudi? Modrec in jaz sodiva k isti vrsti. (Mengzi 2012, Gao
zi shang, 7)
Vendar pa ideja o enakosti vseh ljudi pri Menciju ostaja ujeta v spone
abstraktno teoretičnih konceptov. Glede konkretne prakse pa poudar
ja pomembnost ohranitve distance med posameznimi družbenimi sloji,
zakaj samo ta naj bi omogočala kooperativno in učinkovito delitev dela.
Najpomembnejši konfucijanski nasprotnik Mencija je bil Xunzi 荀
子. Xunzijev nauk je poln svojstvenih idej, ki so na svoj način že pri
pravljale teren za kasnejšo prevlado legalistične šole, idejne stvariteljice
vzpostavljajočega se centralističnega absolutizma. Zato med predstavni
ki ortodoksnega, na morali, nravnosti in klanski povezanosti temelječe
ga konfucianizma nikoli ni bil posebno priljubljen. V nasprotju z Men
cijem je Xunzi svoj idejni sistem izgrajeval na strogo racionalistični osno
vi. Te osnove, ki je bistveno vplivala na njegov celotni nauk, tudi v Xun
zijevi teoriji države ni mogoče spregledati. Njegove ideje so v tradicio
nalni Kitajski predstavljale enega redkih poskusov mehanističnega vi
denja stvarnosti. Tako nebo zanj ni etični princip, temveč čista naravna
sila, ki deluje v skladu z mehanistično dojemljivimi zakonitostmi. Xun
zi je na primer zapisal:
從天而頌之，孰與制天命而用之！望時而待之，孰與應時而
使之！
Bolje, kot da častimo nebo, je, da sooblikujemo in uporabljamo življenje, katero nam
je dano; bolje, kot da čakamo na najprimernejši čas, je, da svoja dejanja prilagodimo
času, v kakršnem živimo. (Xunzi 2014, Tian lun, 15)
Xunzi svoje teorije izvaja iz opisovanja posameznika: vsak človek
svoje življenje sicer dobi od narave, vendar je od njega samega odvisno,
kaj bo iz tega življenja ustvaril. Kot pravi konfucijanist pa seveda ne osta
ja izključno na tem individualnem nivoju. Svoje ideje razvija naprej in jih
zaokroža na področju družbe in politike. Organizacija družbe zanj sicer
ne predstavlja nečesa a priori danega. Ker pa je človeška narava po njego
vem mnenju hudobna, lahko ljudje v procesih uveljavljanja svojih posa
mičnih interesov zaidejo v konflikte in intrige:
Kar zadeva moralne kvalitete, za Mencija torej med ljudmi teoretično
ni razlik:
故凡同類者，舉相似也，何獨至於人而疑之？聖人與我同類
者。
Zato so si vse stvari, ki sodijo v isto vrsto, podobne. Zakaj naj bi o tem podvomili rav
no takrat, ko gre za ljudi? Modrec in jaz sodiva k isti vrsti. (Mengzi 2012, Gao
zi shang, 7)
Vendar pa ideja o enakosti vseh ljudi pri Menciju ostaja ujeta v spone
abstraktno teoretičnih konceptov. Glede konkretne prakse pa poudar
ja pomembnost ohranitve distance med posameznimi družbenimi sloji,
zakaj samo ta naj bi omogočala kooperativno in učinkovito delitev dela.
Najpomembnejši konfucijanski nasprotnik Mencija je bil Xunzi 荀
子. Xunzijev nauk je poln svojstvenih idej, ki so na svoj način že pri
pravljale teren za kasnejšo prevlado legalistične šole, idejne stvariteljice
vzpostavljajočega se centralističnega absolutizma. Zato med predstavni
ki ortodoksnega, na morali, nravnosti in klanski povezanosti temelječe
ga konfucianizma nikoli ni bil posebno priljubljen. V nasprotju z Men
cijem je Xunzi svoj idejni sistem izgrajeval na strogo racionalistični osno
vi. Te osnove, ki je bistveno vplivala na njegov celotni nauk, tudi v Xun
zijevi teoriji države ni mogoče spregledati. Njegove ideje so v tradicio
nalni Kitajski predstavljale enega redkih poskusov mehanističnega vi
denja stvarnosti. Tako nebo zanj ni etični princip, temveč čista naravna
sila, ki deluje v skladu z mehanistično dojemljivimi zakonitostmi. Xun
zi je na primer zapisal:
從天而頌之，孰與制天命而用之！望時而待之，孰與應時而
使之！
Bolje, kot da častimo nebo, je, da sooblikujemo in uporabljamo življenje, katero nam
je dano; bolje, kot da čakamo na najprimernejši čas, je, da svoja dejanja prilagodimo
času, v kakršnem živimo. (Xunzi 2014, Tian lun, 15)
Xunzi svoje teorije izvaja iz opisovanja posameznika: vsak človek
svoje življenje sicer dobi od narave, vendar je od njega samega odvisno,
kaj bo iz tega življenja ustvaril. Kot pravi konfucijanist pa seveda ne osta
ja izključno na tem individualnem nivoju. Svoje ideje razvija naprej in jih
zaokroža na področju družbe in politike. Organizacija družbe zanj sicer
ne predstavlja nečesa a priori danega. Ker pa je človeška narava po njego
vem mnenju hudobna, lahko ljudje v procesih uveljavljanja svojih posa
mičnih interesov zaidejo v konflikte in intrige:
