Page 48 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 48
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
人皆有善端，所謂聖人，不過將此善端擴而充之，至於«人倫
之至«而已．古人人皆可以為聖人．
Vsi ljudje razpolagajo s (štirimi) začetki dobrote, modrec pa je enostavno tisti človek,
ki je te štiri začetke razvil tako daleč, da je lahko dosegel vrhunec urejenosti medčlove
ških odnosov. Zato lahko vsakdo postane modrec … Tako predstavljajo vladni položaji
najvišje pozicije; zato jih morajo zasesti ljudje z najvišjo krepostjo. Preden lahko nekdo
postane t. i. sin nebes (cesar), mora na vsak način prej postati modrec. (Feng 1934, 161)
Dobra vlada mora temeljiti na vzajemnosti ali sočlovečnosti (仁). Pri
tem mora knez seveda služiti za vzor:
君仁莫不仁，君義莫不義.
Če je knez dobrohoten, potem bodo vsi dobrohotni. Če je knez pravičen, bodo vsi pra
vični. (Mengzi 2012, Li Lou shang, 20)
Nebo (tian 天) in usoda (ming 命) po Mencijevi teoriji predstavljata
kvaliteti, ki presegata moč človeške volje:
莫之為而為者，天也；莫之致而至者，命也。
Tisto, česar človek ne more storiti, in je kljub temu storjeno, prihaja od neba. Tisto, če
sar ne povzroči človek, a se kljub temu zgodi, prihaja od usode. (ibid., Wang Zhang
shang, 6)
Prav zaradi tega si je Mencij veliko laže kot Konfucij privoščil relati
ven poudarek individualne svobode človeka, ne da bi s tem postavil pod
vprašaj jedra ortodoksno konfucijanskega nauka, torej centralno ustro
jen nadzor nad individuumom. Navidezno nasprotje je namreč razrešil
s tem, da ni priznaval individualnosti kot take. V bistvu individualnosti
je Mencij videl samo eno od pojavnih oblik višje avtoritete neba. Na ta
način je svoboda individuuma seveda popolnoma nenevaren pojav in si
cer tako glede države kot glede političnega sistema, še posebej, če pomi
slimo, da je človeška narava dobra v smislu naravno-objektivne norme. V
zvezi s tem navajamo še en citat Feng Youlana:
孟子則較注重於個性情之自由．孟子即主性善之說，以為«
仁，義，禮，智«非有外鍊我也，我固有之也．則個人的道德
判斷，當然可重視矣．
Vendar je Mencij močneje poudarjal svobodo individuuma. Po njegovem mnenju je
človeška narava dobra, zato meni, da humanost, pravičnost, nravnost in modrost niso
značilnosti, ki bi bile človeku vcepljene od zunaj, temveč, da gre pri tem za kvalitete, ki
jih poseduje vsak človek že sam po sebi. Zato je naravno, da pripisuje individualni pra
vici odločanja posameznika precejšen pomen. (Feng 1934, 161)
人皆有善端，所謂聖人，不過將此善端擴而充之，至於«人倫
之至«而已．古人人皆可以為聖人．
Vsi ljudje razpolagajo s (štirimi) začetki dobrote, modrec pa je enostavno tisti človek,
ki je te štiri začetke razvil tako daleč, da je lahko dosegel vrhunec urejenosti medčlove
ških odnosov. Zato lahko vsakdo postane modrec … Tako predstavljajo vladni položaji
najvišje pozicije; zato jih morajo zasesti ljudje z najvišjo krepostjo. Preden lahko nekdo
postane t. i. sin nebes (cesar), mora na vsak način prej postati modrec. (Feng 1934, 161)
Dobra vlada mora temeljiti na vzajemnosti ali sočlovečnosti (仁). Pri
tem mora knez seveda služiti za vzor:
君仁莫不仁，君義莫不義.
Če je knez dobrohoten, potem bodo vsi dobrohotni. Če je knez pravičen, bodo vsi pra
vični. (Mengzi 2012, Li Lou shang, 20)
Nebo (tian 天) in usoda (ming 命) po Mencijevi teoriji predstavljata
kvaliteti, ki presegata moč človeške volje:
莫之為而為者，天也；莫之致而至者，命也。
Tisto, česar človek ne more storiti, in je kljub temu storjeno, prihaja od neba. Tisto, če
sar ne povzroči človek, a se kljub temu zgodi, prihaja od usode. (ibid., Wang Zhang
shang, 6)
Prav zaradi tega si je Mencij veliko laže kot Konfucij privoščil relati
ven poudarek individualne svobode človeka, ne da bi s tem postavil pod
vprašaj jedra ortodoksno konfucijanskega nauka, torej centralno ustro
jen nadzor nad individuumom. Navidezno nasprotje je namreč razrešil
s tem, da ni priznaval individualnosti kot take. V bistvu individualnosti
je Mencij videl samo eno od pojavnih oblik višje avtoritete neba. Na ta
način je svoboda individuuma seveda popolnoma nenevaren pojav in si
cer tako glede države kot glede političnega sistema, še posebej, če pomi
slimo, da je človeška narava dobra v smislu naravno-objektivne norme. V
zvezi s tem navajamo še en citat Feng Youlana:
孟子則較注重於個性情之自由．孟子即主性善之說，以為«
仁，義，禮，智«非有外鍊我也，我固有之也．則個人的道德
判斷，當然可重視矣．
Vendar je Mencij močneje poudarjal svobodo individuuma. Po njegovem mnenju je
človeška narava dobra, zato meni, da humanost, pravičnost, nravnost in modrost niso
značilnosti, ki bi bile človeku vcepljene od zunaj, temveč, da gre pri tem za kvalitete, ki
jih poseduje vsak človek že sam po sebi. Zato je naravno, da pripisuje individualni pra
vici odločanja posameznika precejšen pomen. (Feng 1934, 161)
