Page 47 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 47
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 47
孟子曰: 人之所以異於禽於獸者幾希，庶民去之，君子存
之。
Mencij pravi: »Razlika med človekom in živaljo je majhna. Nizkotni ljudje jo zmanj
šujejo, plemenitniki pa jo ohranjajo.« (Mengzi 2012, Li Lou xia, 47)
Pomembna Mencijeva teza se glasi, da je človeška narava v svojem bi
stvu dobra. Kot utemeljitev te teze navaja, da naj bi bil občutek sočutja
vsakemu človeku prirojen. Ljudje ne morejo brez sočutja gledati trpljen
ja soljudi:
人皆有不忍人之心。
Mencij pravi: »Vsi ljudje imajo srce, ki ne prenaša trpljenja drugih.« (ibid., Gong
sun Cou shang, 6)
所以謂人皆有不忍人之心者，今人乍見孺子將入於井，皆有怵
惕惻隱之心。非所以內交於孺子之父母也，非所以要譽於鄉
黨朋友也，非惡其聲而然也。
Če pravim, da imajo vsi ljudje srce, ki ne prenaša trpljenja drugih, potem s tem mislim
naslednje: kdor vidi otroka, ki je padel v vodnjak, bo ves iz sebe in preplavilo ga bo ču
stvo sočutja. Prav vsak bo tako čutil, in sicer ne zato, ker bi si od tega čustva obetal ka
kršne koli prednosti s strani otrokovih staršev, in tudi ne zaradi tega, ker bi želel požeti
pohvalo svojih prijateljev in sosedov; pa tudi zaradi tega ne, ker bi se bal izgubiti ugled,
če ne bi reagiral na tak način. (ibid.)
Mencij sicer nikjer eksplicitno ne navaja, da naj bi bili vsi ljudje do
bri, vendar pa po njegovem mnenju vsi razpolagajo s »štirimi zasnova
mi« (dobrote):
由是觀之，無惻隱之心，非人也；無羞惡之心，非人也；無辭
讓之心，非人也；無是非之心，非人也。
Iz tega je mogoče razbrati naslednje: tisti, kdor ne pozna občutka sočutja, ni človek. Ti
sti, kdor ne pozna občutka sramote in gnusa, ni človek. Tisti, ki ne pozna skromnosti
in vljudnosti, ni človek. Tisti, ki ne pozna občutka za dobro in slabo, ni človek. (ibid.)
Te štiri že obstoječe začetke lahko vsak človek neguje in tem razvi
ja pozitivne lastnosti svoje osebnosti. Tisti, ki pa jih zanemarja, posto
poma izgublja svoje človeško bistvo. Zato je lahko vladar države samo
človek, ki zna svoje štiri zasnove razviti do popolnosti, torej samo »mo
drec« (sheng 聖). Tudi Mencij teoretično vsakomur dopušča možnost,
da postane tak »modrec«. To ponazarjata tudi naslednja Feng Youla
nova citata:
孟子曰: 人之所以異於禽於獸者幾希，庶民去之，君子存
之。
Mencij pravi: »Razlika med človekom in živaljo je majhna. Nizkotni ljudje jo zmanj
šujejo, plemenitniki pa jo ohranjajo.« (Mengzi 2012, Li Lou xia, 47)
Pomembna Mencijeva teza se glasi, da je človeška narava v svojem bi
stvu dobra. Kot utemeljitev te teze navaja, da naj bi bil občutek sočutja
vsakemu človeku prirojen. Ljudje ne morejo brez sočutja gledati trpljen
ja soljudi:
人皆有不忍人之心。
Mencij pravi: »Vsi ljudje imajo srce, ki ne prenaša trpljenja drugih.« (ibid., Gong
sun Cou shang, 6)
所以謂人皆有不忍人之心者，今人乍見孺子將入於井，皆有怵
惕惻隱之心。非所以內交於孺子之父母也，非所以要譽於鄉
黨朋友也，非惡其聲而然也。
Če pravim, da imajo vsi ljudje srce, ki ne prenaša trpljenja drugih, potem s tem mislim
naslednje: kdor vidi otroka, ki je padel v vodnjak, bo ves iz sebe in preplavilo ga bo ču
stvo sočutja. Prav vsak bo tako čutil, in sicer ne zato, ker bi si od tega čustva obetal ka
kršne koli prednosti s strani otrokovih staršev, in tudi ne zaradi tega, ker bi želel požeti
pohvalo svojih prijateljev in sosedov; pa tudi zaradi tega ne, ker bi se bal izgubiti ugled,
če ne bi reagiral na tak način. (ibid.)
Mencij sicer nikjer eksplicitno ne navaja, da naj bi bili vsi ljudje do
bri, vendar pa po njegovem mnenju vsi razpolagajo s »štirimi zasnova
mi« (dobrote):
由是觀之，無惻隱之心，非人也；無羞惡之心，非人也；無辭
讓之心，非人也；無是非之心，非人也。
Iz tega je mogoče razbrati naslednje: tisti, kdor ne pozna občutka sočutja, ni človek. Ti
sti, kdor ne pozna občutka sramote in gnusa, ni človek. Tisti, ki ne pozna skromnosti
in vljudnosti, ni človek. Tisti, ki ne pozna občutka za dobro in slabo, ni človek. (ibid.)
Te štiri že obstoječe začetke lahko vsak človek neguje in tem razvi
ja pozitivne lastnosti svoje osebnosti. Tisti, ki pa jih zanemarja, posto
poma izgublja svoje človeško bistvo. Zato je lahko vladar države samo
človek, ki zna svoje štiri zasnove razviti do popolnosti, torej samo »mo
drec« (sheng 聖). Tudi Mencij teoretično vsakomur dopušča možnost,
da postane tak »modrec«. To ponazarjata tudi naslednja Feng Youla
nova citata:
