Page 45 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 45
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 45
子曰：德不孤，必有鄰。
Mojster /Konfucij/ pravi: »Krepost ni osamljenost. V kreposti pridobiš sosede«.
(Kongzi 2012a, Li, Ren, 25)
Konfucijanski nauk ne postavlja splošnih načel za obnašanje oziro
ma delovanje plemenitnika. Raziskuje pa, kako naj bi se le-ta obnašal v
najrazličnejših posameznih situacijah. Ta kratka pravila so se kandidati
za bodoče uradnike v vseh kasnejših dinastijah morali učiti na pamet in
so zato pridobila ogromen vpliv na najširše kroge prebivalstva. Končno
pa je konfucijanska interpretacija pojma plemenitnika kot statusa, ki se
ne določa z rojstvom oziroma izvorom, temveč na podlagi moralnih in
dividualnih kvalitet, našla tudi pomembno mesto znotraj samega ustro
ja politične uprave, na primer z inštitucijo državnih izpitov. V tej inšti
tuciji je videti eno najpomembnejših posledic konfucijanskega idejnega
nauka za kitajski državni sistem in za kitajsko kulturo nasploh. Sistem
izpitov je okrepil kulturno poenotenje države, kajti vsakdo, ki je hotel
zavzeti kakršen koli uradniški ali vladni položaj, je moral najprej osvo
jiti faktično enake vsebinske inštrukcije, ne glede na to, za kakšen polo
žaj je šlo. Ta uniformiranost je v določenem okviru privedla do intelek
tualne stagnacije, še pomembnejše pa je dejstvo, da je ta oblika državne
ga sistema izpitov predstavljala pomemben dejavnik ohranitve in stabi
lizacije države ter njenega sistema: ker je teoretično vsakomur dopuščal
možnost socialnega vzpona, je bilo težko formulirati vsakršno, na pojmu
»nepravičnosti« temelječo kritiko obstoječe politične in družbene ure
ditve. Napake in nepravičnosti tega sistema so tako vselej ostale ujete v
interpretacijske kalupe napak, nedoslednosti in individualne zlorabe po
ložaja s strani posameznih uradnikov. (Rošker 1988, 30)
Konfucijev nauk je torej stremel k (ponovni)27 vzpostavitvi trdne,
varne družbene ureditve, kar je gotovo tudi posledica političnih neredov
in ostalih specifičnih pogojev takratnega časa.
Svet brez reda (dao 道) je Konfuciju pomenil rezultat razpada so
cialnih inštitucij njegovega časa in njegovo največje upanje lahko vidi
mo prav v ponovni vzpostavitvi tega reda. Izvor vse socialne in politič
ne degeneracije pa je mojster Kong videl v samem vrhu družbene hierar
hije. Zato je poudarjal potrebo po tem, da se tudi ponovna vzpostavi
tev reda prične prav tam: to pa naj bi bilo po njegovem mnenju mogoče
27 Konfucij je izhajal iz predpostavke, po kateri je bila družba v času mitoloških vladarjev predzgodo-
vinskih obdobij idealna. Njegov pogled je bil torej uprt v preteklost. Utopija, h kateri je stremel, ni
bila stvar bodočnosti, temveč stvar ponovne vzpostavitve predhistoričnih pogojev.
子曰：德不孤，必有鄰。
Mojster /Konfucij/ pravi: »Krepost ni osamljenost. V kreposti pridobiš sosede«.
(Kongzi 2012a, Li, Ren, 25)
Konfucijanski nauk ne postavlja splošnih načel za obnašanje oziro
ma delovanje plemenitnika. Raziskuje pa, kako naj bi se le-ta obnašal v
najrazličnejših posameznih situacijah. Ta kratka pravila so se kandidati
za bodoče uradnike v vseh kasnejših dinastijah morali učiti na pamet in
so zato pridobila ogromen vpliv na najširše kroge prebivalstva. Končno
pa je konfucijanska interpretacija pojma plemenitnika kot statusa, ki se
ne določa z rojstvom oziroma izvorom, temveč na podlagi moralnih in
dividualnih kvalitet, našla tudi pomembno mesto znotraj samega ustro
ja politične uprave, na primer z inštitucijo državnih izpitov. V tej inšti
tuciji je videti eno najpomembnejših posledic konfucijanskega idejnega
nauka za kitajski državni sistem in za kitajsko kulturo nasploh. Sistem
izpitov je okrepil kulturno poenotenje države, kajti vsakdo, ki je hotel
zavzeti kakršen koli uradniški ali vladni položaj, je moral najprej osvo
jiti faktično enake vsebinske inštrukcije, ne glede na to, za kakšen polo
žaj je šlo. Ta uniformiranost je v določenem okviru privedla do intelek
tualne stagnacije, še pomembnejše pa je dejstvo, da je ta oblika državne
ga sistema izpitov predstavljala pomemben dejavnik ohranitve in stabi
lizacije države ter njenega sistema: ker je teoretično vsakomur dopuščal
možnost socialnega vzpona, je bilo težko formulirati vsakršno, na pojmu
»nepravičnosti« temelječo kritiko obstoječe politične in družbene ure
ditve. Napake in nepravičnosti tega sistema so tako vselej ostale ujete v
interpretacijske kalupe napak, nedoslednosti in individualne zlorabe po
ložaja s strani posameznih uradnikov. (Rošker 1988, 30)
Konfucijev nauk je torej stremel k (ponovni)27 vzpostavitvi trdne,
varne družbene ureditve, kar je gotovo tudi posledica političnih neredov
in ostalih specifičnih pogojev takratnega časa.
Svet brez reda (dao 道) je Konfuciju pomenil rezultat razpada so
cialnih inštitucij njegovega časa in njegovo največje upanje lahko vidi
mo prav v ponovni vzpostavitvi tega reda. Izvor vse socialne in politič
ne degeneracije pa je mojster Kong videl v samem vrhu družbene hierar
hije. Zato je poudarjal potrebo po tem, da se tudi ponovna vzpostavi
tev reda prične prav tam: to pa naj bi bilo po njegovem mnenju mogoče
27 Konfucij je izhajal iz predpostavke, po kateri je bila družba v času mitoloških vladarjev predzgodo-
vinskih obdobij idealna. Njegov pogled je bil torej uprt v preteklost. Utopija, h kateri je stremel, ni
bila stvar bodočnosti, temveč stvar ponovne vzpostavitve predhistoričnih pogojev.
