Page 44 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Krepost pri tem ne predstavlja točno določenega pojma, temveč samo
stremljenje po razmeroma abstraktno pojmovani »dobroti«. Vendar pa
se krepost že v teh najzgodnejših obdobjih kitajske civilizacije vselej te­
sno povezuje z nravnostjo. Oba pojma skupaj sta največkrat navedena kot
neke vrste poenoten univerzalni dejavnik, kot načelo, po katerem deluje
nebo. Zgoraj omenjena individualizacija je morala vsekakor že v tem ob­
dobju tvoriti osnovo omenjenega dejavnika. Čaščenje oziroma kult oseb­
nosti je moralo že takrat doseči odločilen družbeni pomen.
Ne glede na gospodarsko-politično komponento (možnost ohrani­
tve socialno-ekonomske varnosti s tem, da se posameznik odpove indi­
vidualni svobodi), ki jo je mogoče orisati samo v okviru celovitejšega pri­
kaza kitajske ekonomske in socialne zgodovine, je konfucijanski idejni
sistem posamezniku v tem pogledu nudil tudi ideološko protiutež. Le-ta
se uteleša v idealu »plemenitnika« (Junzi 君子, dobesedno: knezov sin).
Ta pojem izvira že iz Knjige pesmi (Shi jing 詩經), vendar je Konfucij
spremenil njegov prvotni pomen. Naziv Junzi po Konfuciju ne označu­
je več položaja, determiniranega z rojstvom, temveč temelji na moralnih
kvalitetah posameznika. Šele te mu namreč omogočajo, da postane re­
snično plemenit. S tem je Konfucij ustvaril popolnoma nov element zno­
traj kitajske duhovne tradicije. Ideal plemenitnika je tako namreč postal
načeloma vsakomur dostopen. Doseči ta ideal sicer ne pomeni zagoto­
vljene sreče, kajti tovrstna stremljenja so logiki konfucijanskega idejnega
sistema tuja, vendar pa za posameznika kljub temu predstavljajo atrak­
tivni cilj. V tradicionalni kitajski družbi predstavlja želja po varnosti po­
membno psihološko komponento. Znotraj že zelo zgodaj centralizirane­
ga družbenega sistema je bil posameznik kot individuum oropan pravice
soodločanja, pa tudi pregleda oziroma nadzora socialnega dogajanja. To
dejstvo je v njem vzbudilo občutke strahu, prepuščenosti »na milost in
nemilost«, občutke nemoči. Zato je bila dobrodošla vsaka ideologija, ki
je posamezniku lahko posredovala »recept« za ponovno pridobitev iz­
gubljene varnosti. Zakaj vest plemenitnika je čista in brez napak, za ka­
tere bi moral pričakovati kazen:
子曰：»內省不疚，夫何憂何懼？«
Mojster /Konfucij/ pravi: »Kdor ima čisto vest, temu se ni treba ničesar bati.« (Kon-
gzi 2012a, Yan Yuan, 4)
Na ta način pridobi plemenitnik s svojim krepostnim obnašan­
jem znotraj družbe točno določen položaj, ki je povezan s socialno in
emocio­nalno varnostjo, ki mu jo nudijo soljudje.