Page 43 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 43
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 43
centralističnem ustroju tradicionalne kitajske države. Izraz »centralisti
čen« je mehanističen, ne pa organski. Zato ne ustreza označevanju tra
dicionalnih kitajskih razmer (Guan 2014, Quan xiu, 172). Konfucijan
stvo, ki se pojavi v obdobju vzhodne dinastije Zhou, je predstavljalo tisti
filozofski sistem, ki je to organsko dojemanje stvarnosti kot prvo formu
liral in ga povzel v pragmatično ustrojenem teoretičnem sistemu druž
be. Konfucijanska šola je svoje evropsko ime dobila po latinizirani inači
ci imena svojega ustanovitelja Konfucija (Konfucij 孔夫子), medtem ko
se na Kitajskem zanjo skoraj izključno uporablja naziv »Ru jia = šola iz
obražencev« (儒家).
Vloga posameznika v izvornem konfucijanstvu
Konfucijev idejni sistem je temeljil na identiteti individuuma, družbe
in države. Obstoj mogočne organizacije, okrepljene z družinskimi (in
tako tudi z emocionalnimi) vezmi, je skupaj z organsko povezavo med
klanskimi strukturami in sistemom družbenih položajev sestavljal moč
no omrežje, na katerem je tovrstna enotnost slonela. Po Konfuciju vsa
ka, tako naravna kot tudi družbena oblast, zgrajena po načelu hierarhij,
predstavlja podrejanje posameznika vladajočim silam v naravi in druž
bi kot osnovni pogoj za obstoj kozmičnega oziroma družbenega reda. Pri
tem se nam postavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da je politična te
orija, ki od najširših krogov ljudstva zahteva slepo podrejanje in poslu
šnost, postala tako razširjena. Seveda bi na to vprašanje lahko odgovorili
s predpostavko, da je bila tradicionalnim Kitajcem zaradi različnih fak
torjev, izhajajočih iz ekonomske in socialne strukture, socialna varnost
enostavno pomembnejša od individualne svobode. Na določenem nivo
ju (na nivoju, ki ga lahko izpeljemo iz uporabe zahodnih socioloških me
tod) ta predpostavka drži, vendar na zastavljeno vprašanje izključno z
njo ne moremo popolnoma zadovoljivo odgovoriti.
Vladar ima do svojega ljudstva enake dolžnosti, kot jih nravnost
pripisuje posameznemu državljanu, hkrati pa mora biti istemu ljudstvu
tudi za vzor.
德日新，萬邦惟懷；志自滿，九族乃離。王懋昭大德，建中于
民，以義制事，以禮制心，垂裕後昆。
Če se krepost /vladarja/ vsak dan obnavlja, potem ga spoštujejo v neštetih deželah. Če
pa je poln samovolje, ga bo zapustilo vseh devet razredov njegovega klana. Potrudi se,
o kralj, in razkrij svoje kreposti. Postavi načela za svoje ljudstvo: naj te v dejanjih vodi
pravičnost, v čustvovanjih nravnost. Tako boš postal velik vzor svojim naslednikom.
(Shang shu 2014, Zhong Huizhi gao, 2)
centralističnem ustroju tradicionalne kitajske države. Izraz »centralisti
čen« je mehanističen, ne pa organski. Zato ne ustreza označevanju tra
dicionalnih kitajskih razmer (Guan 2014, Quan xiu, 172). Konfucijan
stvo, ki se pojavi v obdobju vzhodne dinastije Zhou, je predstavljalo tisti
filozofski sistem, ki je to organsko dojemanje stvarnosti kot prvo formu
liral in ga povzel v pragmatično ustrojenem teoretičnem sistemu druž
be. Konfucijanska šola je svoje evropsko ime dobila po latinizirani inači
ci imena svojega ustanovitelja Konfucija (Konfucij 孔夫子), medtem ko
se na Kitajskem zanjo skoraj izključno uporablja naziv »Ru jia = šola iz
obražencev« (儒家).
Vloga posameznika v izvornem konfucijanstvu
Konfucijev idejni sistem je temeljil na identiteti individuuma, družbe
in države. Obstoj mogočne organizacije, okrepljene z družinskimi (in
tako tudi z emocionalnimi) vezmi, je skupaj z organsko povezavo med
klanskimi strukturami in sistemom družbenih položajev sestavljal moč
no omrežje, na katerem je tovrstna enotnost slonela. Po Konfuciju vsa
ka, tako naravna kot tudi družbena oblast, zgrajena po načelu hierarhij,
predstavlja podrejanje posameznika vladajočim silam v naravi in druž
bi kot osnovni pogoj za obstoj kozmičnega oziroma družbenega reda. Pri
tem se nam postavlja vprašanje, kako je bilo mogoče, da je politična te
orija, ki od najširših krogov ljudstva zahteva slepo podrejanje in poslu
šnost, postala tako razširjena. Seveda bi na to vprašanje lahko odgovorili
s predpostavko, da je bila tradicionalnim Kitajcem zaradi različnih fak
torjev, izhajajočih iz ekonomske in socialne strukture, socialna varnost
enostavno pomembnejša od individualne svobode. Na določenem nivo
ju (na nivoju, ki ga lahko izpeljemo iz uporabe zahodnih socioloških me
tod) ta predpostavka drži, vendar na zastavljeno vprašanje izključno z
njo ne moremo popolnoma zadovoljivo odgovoriti.
Vladar ima do svojega ljudstva enake dolžnosti, kot jih nravnost
pripisuje posameznemu državljanu, hkrati pa mora biti istemu ljudstvu
tudi za vzor.
德日新，萬邦惟懷；志自滿，九族乃離。王懋昭大德，建中于
民，以義制事，以禮制心，垂裕後昆。
Če se krepost /vladarja/ vsak dan obnavlja, potem ga spoštujejo v neštetih deželah. Če
pa je poln samovolje, ga bo zapustilo vseh devet razredov njegovega klana. Potrudi se,
o kralj, in razkrij svoje kreposti. Postavi načela za svoje ljudstvo: naj te v dejanjih vodi
pravičnost, v čustvovanjih nravnost. Tako boš postal velik vzor svojim naslednikom.
(Shang shu 2014, Zhong Huizhi gao, 2)
