Page 40 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno

Konfucijanstvo za Xu Fuguana torej ni religija, temveč moralno obzorje,
ki po eni strani predstavlja praktični moralni nauk, po drugi pa abstrak­
tno filozofijo imanentne transcendence. Konfucijeva dela so običajno in­
terpretirana v prvem pomenu. Slednjo ravan so neizpodbitno razvili ne­
okonfucijanci dinastij Song in Ming. Zato se nam tukaj postavlja vpra­
šanje, ali ni Xu Fuguan kljub svojim natančnim filološkim raziskavam
izvornega konfucijanstva vanj projiciral izsledkov in dognanj kasnejših
konfucijanskih filozofij in interpretacij izvornega nauka.25

Če pa pogledamo na moderno konfucijanstvo kot celoto, se nam po­
kaže slika reinterpretacije tega nauka kot nečesa sakralnega. Četudi gre
pri tem za religijo brez boga, torej za nekakšno ateistično religijo, kakr­
šno poznamo v budizmu, se nam kljub vsemu zastavlja vprašanje, ali je
takšna interpretacija umestna. Heiner Roetz (2008, 370), denimo, po­
skuša izvorno konfucijanstvo (prav tako kot Xu, četudi na popolnoma
drugačen način) obravnavati v okviru prehoda od religiozno pogojene
do čiste pragmatične etike. Pri tem najprej izpostavi dejstvo, da »Nebo«
(Tian 天) v delih izvornega konfucijanstva nikoli ne prevzema funkcije
zunanjih določil ali napotkov, saj nikoli »ne govori«.26 Drugi razlog za
njegovo skepso do religioznih razsežnosti izvornega konfucijanstva tiči
v dejstvu, da lahko po njegovem mnenju prav nereligiozno branje teh
antičnih besedil – preko ustrezne interpretacije in adaptacije – omogo­
ča unitarno konceptualizacijo modernosti, ki ni omejena na inštrumen­
talno racionalnost, in po drugi strani ne negira družbenega napredka –
nujne posledice razsvetljenstva.

Roetzov topogledni argument je krhek prav zaradi tega, ker izha­
ja iz možnih posledic določenega načina branja izvorno konfucijanskih
besedil, in ne upošteva širšega socio-političnega konteksta, kakršnega
so v svojih socio-filoloških raziskavah nazorno predstavili predstavni­
ki druge generacije modernega konfucijanstva. Četudi je osnovna narav­
nanost te njegove argumentacije umestna in razumljiva, saj se zopersta­
vi sumljivi in teoretsko neutemeljeni evforiji do sintez konfucianizma­s

仁。一日克己復禮，天下歸仁焉) Slednji citat nam nazorno pokaže tudi možnost doseganja
enotnosti posameznika s svojim naravnim in socialnim okoljem preko izkustva človečnosti.
25 Seveda pa nam po drugi strani Konfucijevi citati, kakršen je spodnji, nakazujejo dejstvo, da pri nje-
govi moralni filozofiji nikakor ni šlo zgolj za enostavne predpise zunanjega moralnega kodeksa:
»Mojster je rekel: Pri petnajstih letih sem v sebi čutil željo po učenju. Pri tridesetih sem z obema no-
gama trdno stal na zemlji. Pri štiridesetih nisem imel več dvomov. Pri petdesetih sem spoznal nebe-
ški mandat, pri šestdesetih sem imel odprta ušesa in pri sedemdesetih sem lahko sledil svojim željam,
ne da bi prekršil tisto, kar je prav.« (Kongzi 2012a, Wei zheng, 4)
子曰：吾十有五而志于學，三十而立，四十而不惑，五十而知天命，六十而耳順，
七十而從心所欲，不踰矩
26 天何言哉 (Kongzi 2012a, Yang huo, 19); 天不言Mengzi 2012, Wang zhang, 5)