Page 41 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 41
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 41
krščanskimiosnovami modernizacije določenih predstavnikov sodob
nega modernega konfucijanstva, se je Roetz v tem pogledu zapletel v
štrene retorike, ki ji lahko očitamo pomanjkanje logične utemeljenosti,
saj argumentira neosnovanost izvornih interpretacij s pomočjo njenih
možnih idejnih posledic.
Načela, v skladu s katerimi deluje nebo, so v obdobju dinastije Zhou
tvorile eksistenčno osnovo kozmične ureditve. Šele delovanje v skladu s
tem sistemom predstav in simbolov in njegovimi načeli omogoča nemo
ten obstoj vsakega posameznika v družbi, ki je, kot vemo, sestavni del
univerzalistično pojmovane ureditve sveta. Knjiga dokumentov (Shu jing
書經) tega sistema kot takšnega ne prevprašuje, niti ne utemeljuje, prav
tako ne njegovega predpogoja – hierarhične strukture oblasti. Enako ve
lja tudi za tiste dele te knjige, ki obravnavajo politično etiko dinastije
Zhou. Raznovrstnejšo in bolj diferencirano razlago teorij države najde
mo šele v zapiskih filozofskih šol, ki so se pojavile v obdobju zahodne di
nastije Zhou (西周, 771–221 pr. n. št.). Najvplivnejše med njimi so bile:
Šola konfucijanstva Ru jia 儒家，
Šola daoizma Dao jia 道家，
Šola legalizma Fa jia 法家，
Šola dialektikov Ming jia 名家，
Šola moistov Mo jia 墨家，
Šola agrarnih filozofov Nong jia 农家，
Šola naravnih filozofov Yingyang jia 阴阳家，
Šola vojaških strategov Zongheng jia 纵横家 in
Šola eklektikov Za jia 杂家 oziroma
Šola esejistov ali Šola drobnih izrekov Xiaoshuo jia 小说家.
Že v obdobju dinastije Han je bilo pomembnih le še šest od teh šol
(konfucijanisti, daoisti, moisti, legalisti, dialektiki in naravni filozo
fi). V kasnejših obdobjih pa se je v družbeno relevantnem obsegu ohra
nil samo še vpliv konfucijanistov, daoistov in moistov. Vendar se je tudi
vpliv zadnjih dveh šol v kasnejših obdobjih nezadržno manjšal.
Pri tem velja omeniti, da v bistvu nobene od teh šol ne moremo opa
zovati ločeno od celovitosti kitajske civilizacije, kajti Kitajce je organsko
univerzalističen pogled na svet sam po sebi povezoval veliko bolj kot po
samične teorije, ki so vzniknile iz njega. Vsak teoretski sistem zase tvori
samo določen vidik tovrstnega videnja. Kljub temu pa je ločevanje posa
mičnih šol koristno za splošno orientacijo.
krščanskimiosnovami modernizacije določenih predstavnikov sodob
nega modernega konfucijanstva, se je Roetz v tem pogledu zapletel v
štrene retorike, ki ji lahko očitamo pomanjkanje logične utemeljenosti,
saj argumentira neosnovanost izvornih interpretacij s pomočjo njenih
možnih idejnih posledic.
Načela, v skladu s katerimi deluje nebo, so v obdobju dinastije Zhou
tvorile eksistenčno osnovo kozmične ureditve. Šele delovanje v skladu s
tem sistemom predstav in simbolov in njegovimi načeli omogoča nemo
ten obstoj vsakega posameznika v družbi, ki je, kot vemo, sestavni del
univerzalistično pojmovane ureditve sveta. Knjiga dokumentov (Shu jing
書經) tega sistema kot takšnega ne prevprašuje, niti ne utemeljuje, prav
tako ne njegovega predpogoja – hierarhične strukture oblasti. Enako ve
lja tudi za tiste dele te knjige, ki obravnavajo politično etiko dinastije
Zhou. Raznovrstnejšo in bolj diferencirano razlago teorij države najde
mo šele v zapiskih filozofskih šol, ki so se pojavile v obdobju zahodne di
nastije Zhou (西周, 771–221 pr. n. št.). Najvplivnejše med njimi so bile:
Šola konfucijanstva Ru jia 儒家，
Šola daoizma Dao jia 道家，
Šola legalizma Fa jia 法家，
Šola dialektikov Ming jia 名家，
Šola moistov Mo jia 墨家，
Šola agrarnih filozofov Nong jia 农家，
Šola naravnih filozofov Yingyang jia 阴阳家，
Šola vojaških strategov Zongheng jia 纵横家 in
Šola eklektikov Za jia 杂家 oziroma
Šola esejistov ali Šola drobnih izrekov Xiaoshuo jia 小说家.
Že v obdobju dinastije Han je bilo pomembnih le še šest od teh šol
(konfucijanisti, daoisti, moisti, legalisti, dialektiki in naravni filozo
fi). V kasnejših obdobjih pa se je v družbeno relevantnem obsegu ohra
nil samo še vpliv konfucijanistov, daoistov in moistov. Vendar se je tudi
vpliv zadnjih dveh šol v kasnejših obdobjih nezadržno manjšal.
Pri tem velja omeniti, da v bistvu nobene od teh šol ne moremo opa
zovati ločeno od celovitosti kitajske civilizacije, kajti Kitajce je organsko
univerzalističen pogled na svet sam po sebi povezoval veliko bolj kot po
samične teorije, ki so vzniknile iz njega. Vsak teoretski sistem zase tvori
samo določen vidik tovrstnega videnja. Kljub temu pa je ločevanje posa
mičnih šol koristno za splošno orientacijo.
