Page 39 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 39
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 39
lahko sprejeli in jim niso bili tuji. Na tej dvojni ravni je torej izhajal iz ne
posrednega človeškega izkustva, na podlagi katerega je lahko v filozof
skem smislu prikazal naravo morale (in etike), ki presega enodimenzio
nalnost izkustva.
孔子的所謂天命或天道或天, 用最簡捷的語言表達出來,
實際上是知道德的超經驗性格而言.
Konfucij je pojme, kot so nebo/narava, nebeški mandat ali pot neba/narave izrazil z
najbolj neposrednim in najenostavnejšim jezikom, in vendar je pri tem v resnici govo
ril o morali, ki presega izkustvo. (Xu 2005, 81)
Na ravni širitve nauka so te moralno filozofske ideje torej še vedno
delovale v smislu simbolnih predstav, ki so jih ljudje lahko udejanjali v
svojem življenju preko moralnega delovanja in obrednosti. Na ta način je
nebeški mandat lahko postal nekaj, kar je del vsakdanjega življenja. Lju
dje so lahko preko tradicionalne povezanosti s to simbolno predstavo
ozavestili svojo enotnost z njenimi moralnimi razsežnostmi, ki so se zo
pet pokazale v občutku moralne odgovornosti.22
Izpopolnjevanje teh ponotranjenih moralno-humanističnih vred
not je zato hkrati pomenilo izpopolnjevanje posameznikove osebnosti
(Fang in Li 1989, 615).23 Ko je Konfucij povezal prirojene atribute (xing)
človeka z nebeškim mandatom (tian ming), se je oblikovala nova mo
ralna vsebina, ki je imela globlji pomen od tradicionalne »pravičnosti«
(yi). Ta pojem, ki prežema vse konfucijanske idejne sisteme in predstavlja
njihovo konceptualno srž, se je izrazil v ideji človečnosti ali vzajemnosti
(ren), ki je predstavljala stanje popolne individualne in družbene ozave
ščenosti človeka (ibid.).24
22 To ozaveščanje enotnosti lahko ponazorimo, če si ogledamo spodnja Konfucijeva citata:
»Kreposti, ki so v meni, so mi dane od neba« (Kongzi 2012a, Shu er, 23). (天生德於予)
»Sam ne kritiziram neba in ne idealiziram človeka. Na fizični ravni izvajam učenje in na metafizični
dosegam spoznanje. Nebo je tisto, ki me resnično pozna!« (Kongzi 2012a, Xian wen, 35) (不怨天，
不尤人。下學而上達。知我者，其天乎!)
23 Seveda je po Konfuciju raven popolnega poenotenja z nebom lahko dosegel samo popoln človek,
torej plemenitnik (junzi): »Resnična veličina je samo veličina neba in samo Yao /sveti mitološki
vladar dinastije Xia, op. avt./ se je lahko ravnal po njem.« (Kongzi 2012a, Tai bo, 19) (唯天為大，唯
堯則之)
24 Konfucij je poudarjal, da se človečnost v posamezniku vzpostavi prek uresničevanja moralnega
življenja: »Človečnost se oblikuje preko delovanja v skladu s petimi krepostmi.« (Kongzi 2012a, Yang
huo, 6) (能行五者於天下，為仁矣). To moralno delovanje, ki vodi k ponotranjenju človečnosti,
se po Konfuciju kaže tudi v preseganju sebe (v smislu preseganja svojih egoističnih interesov) in v
izvajanju obrednosti kot simbolne identifikacije z nebom/naravo/kozmosom: »Premagovanje
samega sebe in vrnitev k obrednosti vodi k človečnosti. Vsak dan, ko nam uspe premagati sebe in se
vrniti k obrednosti, se človečnost razširi po vsem svetu.« (Kongzi 2012a, Yan yuan, 1) (克己復禮為
lahko sprejeli in jim niso bili tuji. Na tej dvojni ravni je torej izhajal iz ne
posrednega človeškega izkustva, na podlagi katerega je lahko v filozof
skem smislu prikazal naravo morale (in etike), ki presega enodimenzio
nalnost izkustva.
孔子的所謂天命或天道或天, 用最簡捷的語言表達出來,
實際上是知道德的超經驗性格而言.
Konfucij je pojme, kot so nebo/narava, nebeški mandat ali pot neba/narave izrazil z
najbolj neposrednim in najenostavnejšim jezikom, in vendar je pri tem v resnici govo
ril o morali, ki presega izkustvo. (Xu 2005, 81)
Na ravni širitve nauka so te moralno filozofske ideje torej še vedno
delovale v smislu simbolnih predstav, ki so jih ljudje lahko udejanjali v
svojem življenju preko moralnega delovanja in obrednosti. Na ta način je
nebeški mandat lahko postal nekaj, kar je del vsakdanjega življenja. Lju
dje so lahko preko tradicionalne povezanosti s to simbolno predstavo
ozavestili svojo enotnost z njenimi moralnimi razsežnostmi, ki so se zo
pet pokazale v občutku moralne odgovornosti.22
Izpopolnjevanje teh ponotranjenih moralno-humanističnih vred
not je zato hkrati pomenilo izpopolnjevanje posameznikove osebnosti
(Fang in Li 1989, 615).23 Ko je Konfucij povezal prirojene atribute (xing)
človeka z nebeškim mandatom (tian ming), se je oblikovala nova mo
ralna vsebina, ki je imela globlji pomen od tradicionalne »pravičnosti«
(yi). Ta pojem, ki prežema vse konfucijanske idejne sisteme in predstavlja
njihovo konceptualno srž, se je izrazil v ideji človečnosti ali vzajemnosti
(ren), ki je predstavljala stanje popolne individualne in družbene ozave
ščenosti človeka (ibid.).24
22 To ozaveščanje enotnosti lahko ponazorimo, če si ogledamo spodnja Konfucijeva citata:
»Kreposti, ki so v meni, so mi dane od neba« (Kongzi 2012a, Shu er, 23). (天生德於予)
»Sam ne kritiziram neba in ne idealiziram človeka. Na fizični ravni izvajam učenje in na metafizični
dosegam spoznanje. Nebo je tisto, ki me resnično pozna!« (Kongzi 2012a, Xian wen, 35) (不怨天，
不尤人。下學而上達。知我者，其天乎!)
23 Seveda je po Konfuciju raven popolnega poenotenja z nebom lahko dosegel samo popoln človek,
torej plemenitnik (junzi): »Resnična veličina je samo veličina neba in samo Yao /sveti mitološki
vladar dinastije Xia, op. avt./ se je lahko ravnal po njem.« (Kongzi 2012a, Tai bo, 19) (唯天為大，唯
堯則之)
24 Konfucij je poudarjal, da se človečnost v posamezniku vzpostavi prek uresničevanja moralnega
življenja: »Človečnost se oblikuje preko delovanja v skladu s petimi krepostmi.« (Kongzi 2012a, Yang
huo, 6) (能行五者於天下，為仁矣). To moralno delovanje, ki vodi k ponotranjenju človečnosti,
se po Konfuciju kaže tudi v preseganju sebe (v smislu preseganja svojih egoističnih interesov) in v
izvajanju obrednosti kot simbolne identifikacije z nebom/naravo/kozmosom: »Premagovanje
samega sebe in vrnitev k obrednosti vodi k človečnosti. Vsak dan, ko nam uspe premagati sebe in se
vrniti k obrednosti, se človečnost razširi po vsem svetu.« (Kongzi 2012a, Yan yuan, 1) (克己復禮為
