Page 38 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 38
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
popolnoma novo razsežnost oziroma so postale del popolnoma druge
ga diskurza:19
Pred Konfucijem /.../ so se moralne predstave manifestirale zgolj kot zunanje znanje
in obnašanje. Bile so nekaj, kar je bilo vpeto v odnose objektivnega sveta in niso mogle
veljati kot nekaj, kar bi zavestno odpiralo duri v notranji svet človeškega humaniz
ma. Šele preko Konfucijeve ustvarjalne reforme se je ta humanizem objektivnega sve
ta pretvoril v svet notranjega humanizma. S tem so se človeku razprle možnosti stre
mljenja k boljšemu (k izpopolnitvi) in oblikoval se je duh kitajske moralnosti.20 (Fang
in Li 1989, 614)
Če povzamemo, lahko vidimo, da se je po Xu Fuguanu dejanski po
men teh Konfucijevih filozofskih reform pokazal predvsem v dveh vi
dikih:
1. v reformi oziroma čaščenju tradicionalnih duhov in božanstev, ki ga
je, kot smo videli zgoraj, transformiral v simbolno čaščenje predni
kov in v
2. metodi ponotranjenja tradicionalnih religioznih predstav, kakršne
so nebo/narava (tian), nebeški mandat (tian ming) in nebeška pot/
pot narave (tian dao). Tudi te koncepte je transformiral tako, da so
se iz abstraktnih zunanjih idej spremenili v simbole, ki so označeva
li različne oblike obstoja notranje moralne substance.
Konfucij je razlikoval dve ravni posredovanja oziroma interpretira
nja svoje filozofije, ki jih je Xu Fuguan označil s frazo »na spodnji ravni
izvajam učenje, na višji pa pridobim spoznanje (xia xue er shang da)«.21
Ker se je prva manifestirala v okviru moralnega nauka za preprosto, ne
pismeno in neizobraženo, večinoma agrarno populacijo, je v okviru svo
je imanentne transcendence za označevanje posamičnih spektrov notra
nje substance prevzel tradicionalne, ljudem dobro znane izraze, ki so jih
19 Pri tem gre torej za diskurz, ki ga ni možno dojemati zgolj na ravni eksplicitnih formulacij moralnih
predpisov, temveč šele na ravni ponotranjenja in ozaveščanja svojega moralnega sebstva. O tem pri-
ča naslednji Konfucijev citat: »Mojster je rekel: »Raje ne bi govoril«. Zi Gong ga je vprašal: »Če vi,
mojster, ne boste govorili, potem ne vem, kaj naj si mi učenci zapišemo«. Mojster je odvrnil: »Ali
nebo govori? Letni časi se sami od sebe menjavajo, in vse stvari se same od sebe rojevajo. Čemu le naj
bi nebo govorilo?« (Kongzi 2012a, Yang huo, 19). (子曰：「予欲無言。」子貢曰：「子如不言，
則小子何述焉？」子曰：「天何言哉？四時行焉，百物生焉，天何言哉?」)
20 在孔子之前, … 這些道德觀念都表現為外面的知識, 行為, 是在客觀世界的關係中
比定出來的, 還不能算有意識的開間了一種內在的人文世界. 只有經過孔子的創
造, 才將這種客觀的人文世界轉變為內在的人文世界. 只有經過孔子的創造, 才將
這種客觀的人文世界轉變為內在的人文世界, 從而開啟了人類無限融合於向上之
機, 形成了中國道德精神.
21 Glej Kongzi 2012a, Xian wen, 35.
popolnoma novo razsežnost oziroma so postale del popolnoma druge
ga diskurza:19
Pred Konfucijem /.../ so se moralne predstave manifestirale zgolj kot zunanje znanje
in obnašanje. Bile so nekaj, kar je bilo vpeto v odnose objektivnega sveta in niso mogle
veljati kot nekaj, kar bi zavestno odpiralo duri v notranji svet človeškega humaniz
ma. Šele preko Konfucijeve ustvarjalne reforme se je ta humanizem objektivnega sve
ta pretvoril v svet notranjega humanizma. S tem so se človeku razprle možnosti stre
mljenja k boljšemu (k izpopolnitvi) in oblikoval se je duh kitajske moralnosti.20 (Fang
in Li 1989, 614)
Če povzamemo, lahko vidimo, da se je po Xu Fuguanu dejanski po
men teh Konfucijevih filozofskih reform pokazal predvsem v dveh vi
dikih:
1. v reformi oziroma čaščenju tradicionalnih duhov in božanstev, ki ga
je, kot smo videli zgoraj, transformiral v simbolno čaščenje predni
kov in v
2. metodi ponotranjenja tradicionalnih religioznih predstav, kakršne
so nebo/narava (tian), nebeški mandat (tian ming) in nebeška pot/
pot narave (tian dao). Tudi te koncepte je transformiral tako, da so
se iz abstraktnih zunanjih idej spremenili v simbole, ki so označeva
li različne oblike obstoja notranje moralne substance.
Konfucij je razlikoval dve ravni posredovanja oziroma interpretira
nja svoje filozofije, ki jih je Xu Fuguan označil s frazo »na spodnji ravni
izvajam učenje, na višji pa pridobim spoznanje (xia xue er shang da)«.21
Ker se je prva manifestirala v okviru moralnega nauka za preprosto, ne
pismeno in neizobraženo, večinoma agrarno populacijo, je v okviru svo
je imanentne transcendence za označevanje posamičnih spektrov notra
nje substance prevzel tradicionalne, ljudem dobro znane izraze, ki so jih
19 Pri tem gre torej za diskurz, ki ga ni možno dojemati zgolj na ravni eksplicitnih formulacij moralnih
predpisov, temveč šele na ravni ponotranjenja in ozaveščanja svojega moralnega sebstva. O tem pri-
ča naslednji Konfucijev citat: »Mojster je rekel: »Raje ne bi govoril«. Zi Gong ga je vprašal: »Če vi,
mojster, ne boste govorili, potem ne vem, kaj naj si mi učenci zapišemo«. Mojster je odvrnil: »Ali
nebo govori? Letni časi se sami od sebe menjavajo, in vse stvari se same od sebe rojevajo. Čemu le naj
bi nebo govorilo?« (Kongzi 2012a, Yang huo, 19). (子曰：「予欲無言。」子貢曰：「子如不言，
則小子何述焉？」子曰：「天何言哉？四時行焉，百物生焉，天何言哉?」)
20 在孔子之前, … 這些道德觀念都表現為外面的知識, 行為, 是在客觀世界的關係中
比定出來的, 還不能算有意識的開間了一種內在的人文世界. 只有經過孔子的創
造, 才將這種客觀的人文世界轉變為內在的人文世界. 只有經過孔子的創造, 才將
這種客觀的人文世界轉變為內在的人文世界, 從而開啟了人類無限融合於向上之
機, 形成了中國道德精神.
21 Glej Kongzi 2012a, Xian wen, 35.
