Page 36 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 36
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
temeljijona ideji (zunanjega) Boga. Na Kitajskem je ta transformacija po
njegovem mnenju namreč privedla do humanizma, ki je temeljil na viso
ki stopnji »samozavedanja« (zijuexing 自覺性):
人類的文化, 都是從宗教開始, 中國也不例外. 但是文化
形成一種明確而合理的觀念, 因而與人類行為以提高向上
的影響力量, 則需發展到有某程度的自覺性. 宗教可以誘
發人的自覺; 但原始宗教, 常常是由對天滅人禍的恐怖情
緒而來的原始性地對神秘之力的皈依, 並不能表示何種自
覺的意識. 即在高度發展的宗教中, 也因人, 因時代之不
同, 而可成為人地自覺的助力; 也可成為人地自覺的阻礙.
從遺留到現在的殷代銅器來看, 中國文化, 到殷代已經有
了很長的歷史, 完成了相當高度的發達. 但從甲骨文中, 可
以看出殷人的精神生活, 還未脫離原始狀態; 他們的宗教,
還是原始性的宗教. 當時他們的行為, 似乎是通過卜辭而
完全決定於外在的神 – 祖宗神, 自然神, 及上帝. 周人
的貢獻, 便是在傳統的宗教生活中, 注入了自覺的精神; 把
文化在器物方面的成就, 提升而為觀念方面的展開, 以啟
發中國道德地人文精神的建立.
Vse kulture človeštva se pričenjajo z religijo. Tukaj Kitajska ni izjema. A kulture for
mirajo tudi vrsto jasne in razumne ideje, ki vpliva na razvoj človeškega vedenja – raz
viti morajo namreč določeno stopnjo samozavedanja ljudi. Prvotne religije so večino
ma opredeljene s primitivno vero v čudežne nadnaravne moči, katere izvor je občutek
groze pred iztrebljenjem in nesrečami, ki jih lahko povzroča nebo/narava. Pri takšnih
religijah ne najdemo nikakršnega samozavedanja. Visoko razvite religije se med seboj
razlikujejo glede na družbo in obdobje, v katerem nastanejo. Zato lahko človeško sa
mozavedanje bodisi pospešijo, ali pa ga zavrejo. Če pogledamo bronaste posode, ki so se
do danes ohranile iz obdobja Yin, lahko vidimo, da je imela kitajska kultura v tistem
času za seboj že precej dolgo zgodovino in je bila na precej visoki ravni razvoja. A če si
ogledamo takratne zapise na kosteh in želvjih oklepih, bomo videli, da je bilo duhov
no življenje ljudi iz tega obdobja še vedno na primitivni ravni, njihova religija je še ve
dno sodila med primitivne religije. Iz njihovih orakljev izvemo, da so še vedno verjeli,
da so njihova življenja popolnoma odvisna od različnih božanstev. Pri tem je šlo zlasti
za duhove prednikov, naravna božanstva in za najvišjega vladarja Shang dija. Do
prinos ljudi iz obdobja Zhou je bil v tem, da so v to tradicionalno versko življenje vne
sli duh samozavedanja. S tem so kulturo, ki je dotlej temeljila na materialnih dosež
kih, povzdignili v sfero idej in tako pripomogli k vzpostavitvi humanističnega duha ki
tajske morale. (Xu 2005, 15–16)
temeljijona ideji (zunanjega) Boga. Na Kitajskem je ta transformacija po
njegovem mnenju namreč privedla do humanizma, ki je temeljil na viso
ki stopnji »samozavedanja« (zijuexing 自覺性):
人類的文化, 都是從宗教開始, 中國也不例外. 但是文化
形成一種明確而合理的觀念, 因而與人類行為以提高向上
的影響力量, 則需發展到有某程度的自覺性. 宗教可以誘
發人的自覺; 但原始宗教, 常常是由對天滅人禍的恐怖情
緒而來的原始性地對神秘之力的皈依, 並不能表示何種自
覺的意識. 即在高度發展的宗教中, 也因人, 因時代之不
同, 而可成為人地自覺的助力; 也可成為人地自覺的阻礙.
從遺留到現在的殷代銅器來看, 中國文化, 到殷代已經有
了很長的歷史, 完成了相當高度的發達. 但從甲骨文中, 可
以看出殷人的精神生活, 還未脫離原始狀態; 他們的宗教,
還是原始性的宗教. 當時他們的行為, 似乎是通過卜辭而
完全決定於外在的神 – 祖宗神, 自然神, 及上帝. 周人
的貢獻, 便是在傳統的宗教生活中, 注入了自覺的精神; 把
文化在器物方面的成就, 提升而為觀念方面的展開, 以啟
發中國道德地人文精神的建立.
Vse kulture človeštva se pričenjajo z religijo. Tukaj Kitajska ni izjema. A kulture for
mirajo tudi vrsto jasne in razumne ideje, ki vpliva na razvoj človeškega vedenja – raz
viti morajo namreč določeno stopnjo samozavedanja ljudi. Prvotne religije so večino
ma opredeljene s primitivno vero v čudežne nadnaravne moči, katere izvor je občutek
groze pred iztrebljenjem in nesrečami, ki jih lahko povzroča nebo/narava. Pri takšnih
religijah ne najdemo nikakršnega samozavedanja. Visoko razvite religije se med seboj
razlikujejo glede na družbo in obdobje, v katerem nastanejo. Zato lahko človeško sa
mozavedanje bodisi pospešijo, ali pa ga zavrejo. Če pogledamo bronaste posode, ki so se
do danes ohranile iz obdobja Yin, lahko vidimo, da je imela kitajska kultura v tistem
času za seboj že precej dolgo zgodovino in je bila na precej visoki ravni razvoja. A če si
ogledamo takratne zapise na kosteh in želvjih oklepih, bomo videli, da je bilo duhov
no življenje ljudi iz tega obdobja še vedno na primitivni ravni, njihova religija je še ve
dno sodila med primitivne religije. Iz njihovih orakljev izvemo, da so še vedno verjeli,
da so njihova življenja popolnoma odvisna od različnih božanstev. Pri tem je šlo zlasti
za duhove prednikov, naravna božanstva in za najvišjega vladarja Shang dija. Do
prinos ljudi iz obdobja Zhou je bil v tem, da so v to tradicionalno versko življenje vne
sli duh samozavedanja. S tem so kulturo, ki je dotlej temeljila na materialnih dosež
kih, povzdignili v sfero idej in tako pripomogli k vzpostavitvi humanističnega duha ki
tajske morale. (Xu 2005, 15–16)
