Page 33 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 33
teorije države kot izraz (samo)razumevanja posameznika 33
Bog oziroma »Najvišji vladar« (Shang di), v katerega so ljudje takrat
verovali, še ni bil povezan z medčloveško etiko (Yang 2007, 2). To nam
dovolj nazorno pokaže, da je bila religija obdobja Yin še vedno na zače
tni stopnji, in da je bila omejena na območje narave. To dejstvo pa se je
korenito spremenilo po tem, ko so pripadniki dinastije Zhou premaga
li dinastijo Shang/Yin. Po Yang Zeboju (ibid.) naj bi bil razlog za trans
formacijo prevladujoče religije iz naravne v moralno v »tesnobni zavesti
(youhuan yishi 憂患意識)« vladajočega sloja, ki si je v nemirnih časih
političnega in družbenega kaosa želel zagotoviti oblast in jo v ta namen
tudi ideološko utemeljiti (Sernelj 2013, 71). Šele v tem obdobju so ideji
neba (tian 天) podelili osrednjo sakralno vlogo.9
Nebo je v obdobju Zhou postalo antropomorfno božanstvo, ki je nenehno bdelo nad
svetom ljudi. Po drugi strani se je vse, kar se je na tem svetu dogajalo, zrcalilo tudi v
njem. Kadar je bil položaj dober, »se je k nebu dvignil opojni vonj, a kadar je bil slab,
je zasmrdelo do neba10« in nebo je v skladu s tem uresničevalo svoje dekrete. (Yang
2007, 3)
Medtem ko v obdobju Shang/Yin ljudsko verovanje v boga ali naj
višjega vladarja (Shang di) oziroma v nebo (tian) še ni vsebovalo nika
kršnih etičnih elementov, se je torej v obdobju Zhou povezalo z moralo.
Gledano iz vidika zgodovine pa dejstvo, da so ljudje iz obdobja Zhou obravnava
li nebo skozi optiko kreposti ni prevzelo zgolj pomembne funkcije razumske utemelji
tve oblasti njihovih vladarjev, temveč je hkrati močno pospešilo razvoj izvorne kitajske
religije, ki se je s tem povzdignila iz ravni naravne do ravni moralne religije.11 (ibid.)
的，因为人类社会发展的历史表明，宗教的进化基本上都有一个由自然宗教向伦
理宗教发展的过程，很少能有例外。殷代的卜辞完全没有关于道德智慧的术语.
9 Kot omenjeno, je prevzemal v obdobju Shang/Yin funkcijo boga ali Najvišjega vladarja (Shang di
上). To božanstvo je sicer spadalo med božanstva neba oziroma narave (tian 天), vendar je slednji
pojem takrat predstavljal širšo kategorijo, v katero so bili uvrščeni najrazličnejši duhovi, in ne neke-
ga konkretnega božanstva (Yang 2007, 2).
10 Ta odstavek se nanaša na citat iz Zgodovine dinastije Zhou (Zhou shu) iz konfucijanske Knjige dokumen
tov (Shu jing), v katerem lahko preberemo, da je bil zadnji vladar dinastije Shang/Yin izjemno pre-
dan dobri kapljici in drugim razvratnim užitkom. Zato sploh ni imel časa, niti volje, da bi se ukvar-
jal z žrtvovanjem in poskrbel, da bi se k nebu dvigal vonj opojnih žrtvenih daril. Namesto tega se je k
nebu dvigal smrad postanega alkohola in drugih nelepih razvad ter vzajemnih zamer med njegovimi
podložniki. Zato seveda ni bilo čudno, da je nebo njegovo dinastijo uničilo. (弗惟德馨香祀，登
聞于天；誕惟民怨，庶群自酒，腥聞在上。故天降喪于殷，罔愛于殷，惟逸。天非
虐，惟民自速辜。) (Shu jing 2012, Zhoushu, Jingao, 7)
11 从历史上看，周人以德论天不仅成功地解决了周人政治的合理性问题，为周初政
治发挥了重要作用，而且大大加快了中国原始宗教发展的步伐，由殷代的自然宗
教上升到了周代的伦理宗教。
Bog oziroma »Najvišji vladar« (Shang di), v katerega so ljudje takrat
verovali, še ni bil povezan z medčloveško etiko (Yang 2007, 2). To nam
dovolj nazorno pokaže, da je bila religija obdobja Yin še vedno na zače
tni stopnji, in da je bila omejena na območje narave. To dejstvo pa se je
korenito spremenilo po tem, ko so pripadniki dinastije Zhou premaga
li dinastijo Shang/Yin. Po Yang Zeboju (ibid.) naj bi bil razlog za trans
formacijo prevladujoče religije iz naravne v moralno v »tesnobni zavesti
(youhuan yishi 憂患意識)« vladajočega sloja, ki si je v nemirnih časih
političnega in družbenega kaosa želel zagotoviti oblast in jo v ta namen
tudi ideološko utemeljiti (Sernelj 2013, 71). Šele v tem obdobju so ideji
neba (tian 天) podelili osrednjo sakralno vlogo.9
Nebo je v obdobju Zhou postalo antropomorfno božanstvo, ki je nenehno bdelo nad
svetom ljudi. Po drugi strani se je vse, kar se je na tem svetu dogajalo, zrcalilo tudi v
njem. Kadar je bil položaj dober, »se je k nebu dvignil opojni vonj, a kadar je bil slab,
je zasmrdelo do neba10« in nebo je v skladu s tem uresničevalo svoje dekrete. (Yang
2007, 3)
Medtem ko v obdobju Shang/Yin ljudsko verovanje v boga ali naj
višjega vladarja (Shang di) oziroma v nebo (tian) še ni vsebovalo nika
kršnih etičnih elementov, se je torej v obdobju Zhou povezalo z moralo.
Gledano iz vidika zgodovine pa dejstvo, da so ljudje iz obdobja Zhou obravnava
li nebo skozi optiko kreposti ni prevzelo zgolj pomembne funkcije razumske utemelji
tve oblasti njihovih vladarjev, temveč je hkrati močno pospešilo razvoj izvorne kitajske
religije, ki se je s tem povzdignila iz ravni naravne do ravni moralne religije.11 (ibid.)
的，因为人类社会发展的历史表明，宗教的进化基本上都有一个由自然宗教向伦
理宗教发展的过程，很少能有例外。殷代的卜辞完全没有关于道德智慧的术语.
9 Kot omenjeno, je prevzemal v obdobju Shang/Yin funkcijo boga ali Najvišjega vladarja (Shang di
上). To božanstvo je sicer spadalo med božanstva neba oziroma narave (tian 天), vendar je slednji
pojem takrat predstavljal širšo kategorijo, v katero so bili uvrščeni najrazličnejši duhovi, in ne neke-
ga konkretnega božanstva (Yang 2007, 2).
10 Ta odstavek se nanaša na citat iz Zgodovine dinastije Zhou (Zhou shu) iz konfucijanske Knjige dokumen
tov (Shu jing), v katerem lahko preberemo, da je bil zadnji vladar dinastije Shang/Yin izjemno pre-
dan dobri kapljici in drugim razvratnim užitkom. Zato sploh ni imel časa, niti volje, da bi se ukvar-
jal z žrtvovanjem in poskrbel, da bi se k nebu dvigal vonj opojnih žrtvenih daril. Namesto tega se je k
nebu dvigal smrad postanega alkohola in drugih nelepih razvad ter vzajemnih zamer med njegovimi
podložniki. Zato seveda ni bilo čudno, da je nebo njegovo dinastijo uničilo. (弗惟德馨香祀，登
聞于天；誕惟民怨，庶群自酒，腥聞在上。故天降喪于殷，罔愛于殷，惟逸。天非
虐，惟民自速辜。) (Shu jing 2012, Zhoushu, Jingao, 7)
11 从历史上看，周人以德论天不仅成功地解决了周人政治的合理性问题，为周初政
治发挥了重要作用，而且大大加快了中国原始宗教发展的步伐，由殷代的自然宗
教上升到了周代的伦理宗教。
