Page 32 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 32
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
se je bil že oblikoval nekakšen sloj »profesionalnih« svečenikov. Le-ti
so po ustanovitvi nove dinastije in njene delno nomadske kulture, ostali
brez prave zaposlitve, vendar se je večina od njih novim razmeram znala
kar dobro prilagoditi. Ker je bil ta sloj najbolj izobražen, so večinoma za
čeli opravljati dve funkciji:
1. Ker niso mogli še naprej služiti dvoru, ki jih je bil poprej nastanil v
osrednjih templjih agrarne religije, so se ti svečeniki razkropili po
vaseh in na lokalni ravni opravljali enaka opravila (obrede in cere
monije), kot so jih prej opravljali v dvorni službi.
2. Poleg tega, da so svečeniki ohranjali najpomembnejše prvine agrar
ne religije, so v svoj prid uspešno uporabili tudi marsikateri element
nove, nomadsko obarvane kulture, h katerim sodi na primer premi
sa o vzročni povezanosti neba in zemlje. Posledica te je bilo prepriča
nje, da se mora vladar (kot »sin neba«) na zemlji pravilno vesti, saj
se vsaka njegova napaka kaj kmalu pokaže v delovanju neba, kar pri
vede do naravnih katastrof in podobnih tragedij. Nasvete o pravil
nem vodenju in delovanju so zopet ponudili prejšnji svečeniki, ki so
imeli pač najboljšo tovrstno izobrazbo.
Zlasti slednja funkcija se je za te, v procesih socialne tranzicije spr
va nekoliko izgubljene, a večinoma pismene in tudi sicer nadpovpreč
no izobražene ljudi, izkazala kot novi vzvod za postopno ponovno pre
vzemanje političnega vpliva. Iz sloja svečenikov se je namreč na ta način
postopoma izoblikoval nov sloj, namreč sloj »učenjakov« (shi 士 ). Po
dobno kot današnji intelektualci tudi ti ljudje niso opravljali nobenega
»produktivnega« dela, vendar tudi niso spadali k vladajočim družbe
nim elitam.
Idejno ozadje, ki je botrovalo nastanku oziroma družbeni transfor
maciji tega sloja izobražencev, se je seveda prav tako spremenilo. Agrarna
vera, ki je prevladovala na Kitajskem v obdobju dinastije Shang (Yin), je
namreč imela še vse atribute naravne religije:
Iz vidika religiologije lahko trdimo, da je sodila religija dinastije Yin k »naravnim re
ligijam« in še ni imela značilnosti »moralnih religij«. Ta pomembna predpostavka je
povezana s splošnimi zakonitostmi razvoja religij. Zgodovina razvoja človeških družb
nam namreč jasno pokaže, da se religije v bistvu vselej razvijajo iz naravnih v moral
ne, in da ima ta proces zelo malo izjem. Ohranjeni napisi iz obdobja dinastije Yin ni
kjer ne vsebujejo moralnih modrosti oziroma moralne terminologije.8 (Chen 1996, 23)
8 从宗教学上来看，殷人所具有的宗教信仰本质上是属于«自然宗教«的形态，而尚
未进至«伦理宗教«的形 态。这个重要的判断与宗教发展的一般规律是相吻合
se je bil že oblikoval nekakšen sloj »profesionalnih« svečenikov. Le-ti
so po ustanovitvi nove dinastije in njene delno nomadske kulture, ostali
brez prave zaposlitve, vendar se je večina od njih novim razmeram znala
kar dobro prilagoditi. Ker je bil ta sloj najbolj izobražen, so večinoma za
čeli opravljati dve funkciji:
1. Ker niso mogli še naprej služiti dvoru, ki jih je bil poprej nastanil v
osrednjih templjih agrarne religije, so se ti svečeniki razkropili po
vaseh in na lokalni ravni opravljali enaka opravila (obrede in cere
monije), kot so jih prej opravljali v dvorni službi.
2. Poleg tega, da so svečeniki ohranjali najpomembnejše prvine agrar
ne religije, so v svoj prid uspešno uporabili tudi marsikateri element
nove, nomadsko obarvane kulture, h katerim sodi na primer premi
sa o vzročni povezanosti neba in zemlje. Posledica te je bilo prepriča
nje, da se mora vladar (kot »sin neba«) na zemlji pravilno vesti, saj
se vsaka njegova napaka kaj kmalu pokaže v delovanju neba, kar pri
vede do naravnih katastrof in podobnih tragedij. Nasvete o pravil
nem vodenju in delovanju so zopet ponudili prejšnji svečeniki, ki so
imeli pač najboljšo tovrstno izobrazbo.
Zlasti slednja funkcija se je za te, v procesih socialne tranzicije spr
va nekoliko izgubljene, a večinoma pismene in tudi sicer nadpovpreč
no izobražene ljudi, izkazala kot novi vzvod za postopno ponovno pre
vzemanje političnega vpliva. Iz sloja svečenikov se je namreč na ta način
postopoma izoblikoval nov sloj, namreč sloj »učenjakov« (shi 士 ). Po
dobno kot današnji intelektualci tudi ti ljudje niso opravljali nobenega
»produktivnega« dela, vendar tudi niso spadali k vladajočim družbe
nim elitam.
Idejno ozadje, ki je botrovalo nastanku oziroma družbeni transfor
maciji tega sloja izobražencev, se je seveda prav tako spremenilo. Agrarna
vera, ki je prevladovala na Kitajskem v obdobju dinastije Shang (Yin), je
namreč imela še vse atribute naravne religije:
Iz vidika religiologije lahko trdimo, da je sodila religija dinastije Yin k »naravnim re
ligijam« in še ni imela značilnosti »moralnih religij«. Ta pomembna predpostavka je
povezana s splošnimi zakonitostmi razvoja religij. Zgodovina razvoja človeških družb
nam namreč jasno pokaže, da se religije v bistvu vselej razvijajo iz naravnih v moral
ne, in da ima ta proces zelo malo izjem. Ohranjeni napisi iz obdobja dinastije Yin ni
kjer ne vsebujejo moralnih modrosti oziroma moralne terminologije.8 (Chen 1996, 23)
8 从宗教学上来看，殷人所具有的宗教信仰本质上是属于«自然宗教«的形态，而尚
未进至«伦理宗教«的形 态。这个重要的判断与宗教发展的一般规律是相吻合
