Page 30 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Moralno sebstvo, kot ga v bistvu interpretirajo vsi pripadniki druge ge­
neracije modernega konfucijanstva, se je na Kitajskem, kot idejna srž
videnja in možnega identificiranja individuuma, vzpostavilo v obdob­
ju »spopada« lokalnih kultur. Le-temu je botrovalo dejstvo, da je bila
vsa nepregledna vrsta »fevdnih« državic v obdobju dinastije Zhou za­
koreninjena v različnih tradicijah, ki so izoblikovale različne religio­
zne predstave. Tako kot velja v prevladujočih strujah zahodnega zgo­
dovinopisja antična Grčija za »zibelko evropske kulture,« velja dinasti­
ja Zhou v okvirih narodotvornega kitajskega zgodovinopisja za »zibel­
ko« (han)-­kitajske3 kulture. V grobem gledano, je bila dinastija Zhou
naslednica dveh različnih tipov kultur: v njej sta se namreč zlila agrar­
ni sistem, ki je predstavljal tipično proizvodno in reproduktivno obli­
ko premagane dinastije Shang (oziroma Yin, 1600–1066 pr. n. št.) in sis­
tem lovstva in nabiralstva pretežno nomadsko usmerjenih zavojevalcev,
prednikov dinastije Zhou.4 Posledica njunega trka je bila mešanica ele­
mentov agrarnih in nomadskih religij.
Religije semiagrarnih kultur nastajajočih držav na območju Vzho­
dne Azije so temeljile na nebeškem kultu. Tukaj je šlo za enega tistih ele­
mentov prototurške in prototibetanske kulture, ki so jih v kontekst sta­
rokitajske civilizacije vnesli pripadniki plemen, ki so premagali dinasti­
jo Shang in ustanovili dinastijo Zhou. Tako se je morala shangška religi­
ja, ki je večinoma temeljila na čaščenju plodnosti, kar je tipično za agrar­
ne civilizacije, bolj ali manj podrediti religiji neba s kulti sonca in zvezd,
kar je bila sprva tipična prvina nomadskih plemen in njihovih pretežno
šamanskih verovanj. Kljub temu pa je han-kitajska kultura – vsaj v laten­
tni in nekoliko spremenjeni obliki – ohranila precej elementov agrarne
kulture poražene dinastije Shang.
Eden takšnih elementov, ki ga je kultura Zhou prevzela od religije
dinastije Shang, je bil kult prednikov. Idejni svet dinastije Shang je na­
mreč temeljil na čaščenju plodnosti, njen ekonomski sistem pa na sode­
lovanju in delitvi dela znotraj družinskih klanov. Kult prednikov kot

3 V prvih stoletjih dinastije Zhou (1066–221) se je prvič pojavila beseda, ki označuje »Kitajce« (Han
ren) kot civilizacijsko skupnost. Čeprav v tradicionalni Kitajski ne moremo govoriti o pojmu držav-
nih meja v modernem pomenu, nam ta izraz dokazuje, da je že takrat obstajala jasna ločnica med
agrarno kulturo kitajskih dinastij in med različnimi nomandskimi plemeni. Novo nastajajočo kitaj-
sko civilizacijsko skupnost je v smislu enotnega kulturnega kroga še dodatno povezal jezik in uradna
pisava, ki so jo vladarji dinastije Zhou prevzeli predvsem od kultur dinastije Shang in jo pričeli uva-
jati po vsej državi. Zelo hitro se je razširjala in uveljavljala predvsem v mestih, pa tudi po vaseh je ta, s
pismenkami opremljena, govorica že pričela polagoma izpodrivati posamezne lokalne jezike.

4 Tukaj smo naleteli na nazoren in konkreten prikaz napačnosti linearnega dojemanja razvoja različ-
nih družbenih sistemov, ukalupljenih v abstraktne in neživljenjske sociološke in ekonomske kate-
gorije.