Page 28 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 28
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
psihološkem smislu pa jo je mogoče povezati z odsotnostjo pojma antro
pomorfnega boga. Vse filozofsko-religiozne iztočnice v tej smeri so bile
na Kitajskem največkrat že v kali zadušene. Zato nikoli niso bistveno
vplivale na oblikovanje konkretne družbene stvarnosti Kitajske.
Metafizična in pragmatična etika: od vere v božanstva
do moralnega sebstva
Tekom 20. stoletja je bilo med kitajskimi izobraženci, delno kot rezul
tat vse obsežnejšega spoznavanja zahodne miselnosti oziroma zahodnih
teorij in idejnih struj, vse pogosteje v ospredju vprašanje specifičnih po
sebnosti razmerja med religijo in kulturo. Predvsem struja modernih
konfucijancev, ki se je oblikovala na pragu prejšnjega stoletja, se je ve
liko ukvarjala s tovrstnimi vprašanji. Skozi optiko teh problemov – in s
pomočjo zahodnih socioloških, kulturoloških ter religioloških teorij –
so se ponovno lotili raziskovanja verovanj in inštitucij, ki so prevladale
na kitajskem ozemlju v času t. i. »osnega obdobja« (Jaspers 2003). Pred
vsem t. i. 2. generacija1 modernega konfucijanstva se je na tem področju
dokopala do precej pomembnih novih spoznanj, katere bomo poskušali
na kratko predstaviti v tem poglavju, kajti za dosledno razumevanje po
sebnosti kitajskega koncepta države in državnosti, so ti izsledki nadvse
pomembni.
Nastavke antropomorfnega Boga je mogoče najti še v politični eti
ki dinastije Shang (商 okr. 16.–11. stol. pr. n. št.), katere družbeni ustroj
se po vsej verjetnosti ni bistveno razlikoval od predhodne dinastije Xia (
夏). Vendar pa je o dinastiji Shang znanih veliko več konkretnih podat
kov, kajti v znameniti Knjigi dokumentov (Shu jing 書經) je obravnavana
veliko izčrpneje kot dinastije iz predhodnega obdobja. Shangski Bog bi
v svojih idejnih posledicah lahko privedel do pojmovnega ločevanja su
bjekta in objekta in s tem do individualističnega samorazumevanja po
sameznika. Politično etiko dinastije Shang je mogoče razumeti samo v
povezavi z njeno religijo, kajti vse družbene teorije tega obdobja so bile
zgrajene na osnovi religioznih predstav. Med tema dvema miselnima sis
temoma ni bilo jasne razmejitve.
1 K prvi generaciji modernega konfucijanstva običajno štejemo Liang Shuminga 梁漱溟 (1893–
1988), X iong Shilija 熊十力 (1885–1968), Zhang Junmaija 張君勱 (1886–1969), Feng Youlana 風
友蘭 (1859–1990) ter He Lina賀麟 (1902–1992), k drugi Mou Zongsana 牟宗三 (1909–1995),
Tang Junyija唐君毅 (1909–1978), Xu Fuguana 徐复觀 (1903–1982) in Fang Dongmeija方東美
(1899–1977), k tretji pa še živeče filozofe Du Weiminga 杜維明 (*1940), Cheng Zhongyinga 成
中英 (*1935), Liu Shuxiana 劉述先 (*1934) in Yu Yingshija 余英時 (*1930).
psihološkem smislu pa jo je mogoče povezati z odsotnostjo pojma antro
pomorfnega boga. Vse filozofsko-religiozne iztočnice v tej smeri so bile
na Kitajskem največkrat že v kali zadušene. Zato nikoli niso bistveno
vplivale na oblikovanje konkretne družbene stvarnosti Kitajske.
Metafizična in pragmatična etika: od vere v božanstva
do moralnega sebstva
Tekom 20. stoletja je bilo med kitajskimi izobraženci, delno kot rezul
tat vse obsežnejšega spoznavanja zahodne miselnosti oziroma zahodnih
teorij in idejnih struj, vse pogosteje v ospredju vprašanje specifičnih po
sebnosti razmerja med religijo in kulturo. Predvsem struja modernih
konfucijancev, ki se je oblikovala na pragu prejšnjega stoletja, se je ve
liko ukvarjala s tovrstnimi vprašanji. Skozi optiko teh problemov – in s
pomočjo zahodnih socioloških, kulturoloških ter religioloških teorij –
so se ponovno lotili raziskovanja verovanj in inštitucij, ki so prevladale
na kitajskem ozemlju v času t. i. »osnega obdobja« (Jaspers 2003). Pred
vsem t. i. 2. generacija1 modernega konfucijanstva se je na tem področju
dokopala do precej pomembnih novih spoznanj, katere bomo poskušali
na kratko predstaviti v tem poglavju, kajti za dosledno razumevanje po
sebnosti kitajskega koncepta države in državnosti, so ti izsledki nadvse
pomembni.
Nastavke antropomorfnega Boga je mogoče najti še v politični eti
ki dinastije Shang (商 okr. 16.–11. stol. pr. n. št.), katere družbeni ustroj
se po vsej verjetnosti ni bistveno razlikoval od predhodne dinastije Xia (
夏). Vendar pa je o dinastiji Shang znanih veliko več konkretnih podat
kov, kajti v znameniti Knjigi dokumentov (Shu jing 書經) je obravnavana
veliko izčrpneje kot dinastije iz predhodnega obdobja. Shangski Bog bi
v svojih idejnih posledicah lahko privedel do pojmovnega ločevanja su
bjekta in objekta in s tem do individualističnega samorazumevanja po
sameznika. Politično etiko dinastije Shang je mogoče razumeti samo v
povezavi z njeno religijo, kajti vse družbene teorije tega obdobja so bile
zgrajene na osnovi religioznih predstav. Med tema dvema miselnima sis
temoma ni bilo jasne razmejitve.
1 K prvi generaciji modernega konfucijanstva običajno štejemo Liang Shuminga 梁漱溟 (1893–
1988), X iong Shilija 熊十力 (1885–1968), Zhang Junmaija 張君勱 (1886–1969), Feng Youlana 風
友蘭 (1859–1990) ter He Lina賀麟 (1902–1992), k drugi Mou Zongsana 牟宗三 (1909–1995),
Tang Junyija唐君毅 (1909–1978), Xu Fuguana 徐复觀 (1903–1982) in Fang Dongmeija方東美
(1899–1977), k tretji pa še živeče filozofe Du Weiminga 杜維明 (*1940), Cheng Zhongyinga 成
中英 (*1935), Liu Shuxiana 劉述先 (*1934) in Yu Yingshija 余英時 (*1930).
