Page 25 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 25
rije države kot izraz 25
(samo)razumevanja posameznika
Kolektivizem ali individualizacija?
Najpomembnejše teorije države, ki so odločilno vplivale na kitaj
sko miselnost, so nastale med t. i. »obdobjem največjega razcve
ta kitajske filozofije«, torej v času vzhodne dinastije Zhou (東
周，771–221 pr. n. št.). Predhodna obdobja so za obravnavano temo po
membna samo toliko, kolikor so bile že takrat formulirane določene iz
točnice specifičnega načina mišljenja in pojmovanja, na čigar osnovi je
bilo v vzhodni dinastiji Zhou mogoče jasno izraziti tukaj omenjene te
orije. Obdobja, ki so sledila vzhodni dinastiji Zhou, lahko pojmujemo
kot proces premen in izpopolnjevanja že obstoječih idej. Z vidika druž
beno-političnih sprememb, ki so bistveno vplivale na interpretacije te
orije države (ideologija), je posebno velikega pomena obdobje dinasti
je Han (汉, 206 pr. n. št.–220). Pri obravnavanju državnih teorij obdo
bja dinastij Zhou in Qin (秦, 221–206 pr. n. št.) se bomo omejili na ti
sti dve družbeno-filozofski šoli, katerih vpliv je daleč presegel obdobje
njunega nastanka. Pri tem gre za šoli, ki sta – čeprav vsaka na svoj način
– zmagali na političnem odru kitajske družbe: konfucijanci in legalisti.
Teorije države iz obdobja dinastij Zhou in Qin v glavnem veljajo za
konfucijanske (kajti konfucianizem je kmalu po ustanovitvi dinastije
Han zavzel prioritetni položaj uradne državne doktrine), čeprav je nanje
v kasnejših obdobjih odločilno vplivala tudi legalistična miselnost. Pro
blematiki te polaritete se bomo izčrpneje posvetili kasneje.
Za razliko od evropskih teorij države, ki so v procesu svojega razvoja
vse jasneje izhajale iz pojma individuuma, pojmovanega kot samostojni
(samo)razumevanja posameznika
Kolektivizem ali individualizacija?
Najpomembnejše teorije države, ki so odločilno vplivale na kitaj
sko miselnost, so nastale med t. i. »obdobjem največjega razcve
ta kitajske filozofije«, torej v času vzhodne dinastije Zhou (東
周，771–221 pr. n. št.). Predhodna obdobja so za obravnavano temo po
membna samo toliko, kolikor so bile že takrat formulirane določene iz
točnice specifičnega načina mišljenja in pojmovanja, na čigar osnovi je
bilo v vzhodni dinastiji Zhou mogoče jasno izraziti tukaj omenjene te
orije. Obdobja, ki so sledila vzhodni dinastiji Zhou, lahko pojmujemo
kot proces premen in izpopolnjevanja že obstoječih idej. Z vidika druž
beno-političnih sprememb, ki so bistveno vplivale na interpretacije te
orije države (ideologija), je posebno velikega pomena obdobje dinasti
je Han (汉, 206 pr. n. št.–220). Pri obravnavanju državnih teorij obdo
bja dinastij Zhou in Qin (秦, 221–206 pr. n. št.) se bomo omejili na ti
sti dve družbeno-filozofski šoli, katerih vpliv je daleč presegel obdobje
njunega nastanka. Pri tem gre za šoli, ki sta – čeprav vsaka na svoj način
– zmagali na političnem odru kitajske družbe: konfucijanci in legalisti.
Teorije države iz obdobja dinastij Zhou in Qin v glavnem veljajo za
konfucijanske (kajti konfucianizem je kmalu po ustanovitvi dinastije
Han zavzel prioritetni položaj uradne državne doktrine), čeprav je nanje
v kasnejših obdobjih odločilno vplivala tudi legalistična miselnost. Pro
blematiki te polaritete se bomo izčrpneje posvetili kasneje.
Za razliko od evropskih teorij države, ki so v procesu svojega razvoja
vse jasneje izhajale iz pojma individuuma, pojmovanega kot samostojni
