Page 17 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

splošno o bistvu teorije države 17
Odgovor na vprašanje o splošnem dojemanju in razlagi besede avtono­
mija (oziroma zilü 自律) v širšem sociokulturnem kontekstu sem po­
skušala pridobiti s pomočjo ankete, katere subjekt sta bili dve podobni
populaciji sodobne srednjeevropske oziroma kitajske družbe. Srednjee­
vropsko populacijo anketirank in anketirancev je sestavljalo 50 študentk
in študentov Oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani ter 50 študentov in študentk Pedagoškega inštituta dunajske
univerze (skupno je t. i. »srednjeevropska populacija« štela torej 100
študentk in študentov). Kitajska populacija anketirank in anketirancev
pa je bila sestavljena iz 103 študentk in študentov Pedagoške fakultete
Hsinchu na Tajvanu. Anketa je bila izvedena pozimi leta 1994, in sicer
pri obeh populacijah istočasno.

Eno od osrednjih vprašanj ankete, ki je ključnega pomena za priču­
jočo debato, se je glasilo: »Kako razumevate pojem avtonomije? (你怎
麼理解自律概念?)«

Rezultati srednjeevropske populacije

Odgovori srednjeevropske populacije so bili razmeroma enoviti oziroma
podobni, v veliki večini so smiselno sovpadali z definicijami, navedeni­
mi v zahodnih enciklopedijah in slovarjih.

V odgovorih 91 anketirank in anketirancev (91 %) je razpoznaven
močan vpliv interpretacij, kakršne prevladujejo v tradicionalnem evrop­
skem pojmovanju. Ta velika večina je svoje pojmovanje avtonomije opi­
sala z izrazi, kot so »samostojnost«, »neodvisnost«, »samoodločba«,
»svoboda«, oziroma kot stanje »brez kakršnih koli (zunanjih) omeji­
tev ali vplivov«. Pri tem je 62 anketirank in anketirancev (62 %) bolj po­
udarjalo (oziroma se omejilo) na vidike pomenskega sklopa »samostoj­
nosti« oziroma »neodvisnosti«, 14 (14 %) pa (na) vidike »svobode« in
»nevmešavanja (oziroma odsotnosti (zunanjih) omejitev ali vplivov)«.
V sklopu omenjenih 91, so 4 anketiranke in anketiranci (4 %) navedli
še podrobnejše razlage in interpretacije svojega dojemanja in sicer vse v
smislu »individualnega razvoja posameznika« oziroma njegove »samo­
uresničitve«. 10 anketirank in anketirancev (10 %) je poleg oziroma na­
mesto avtonomije posameznika omenilo avtonomijo različnih družbe­
nih skupin (organizacije, skupnosti /6 %/; inštitucije, narodi /4 %/). Od
91 anketirank in anketirancev, ki so bili mnenja, da sodi »avtonomija«
v pomenski sklop »neodvisnosti«, »samostojnosti«, »svobode« in po­
dobno je 20 študentk in študentov omenilo tudi etimološki pomen »av­
tonomije« (»sam svoj zakon«, »sam sebi /določati/ zakon«. Od teh je