Page 13 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

splošno o bistvu teorije države 13
Soočanje in razumevanje tako imenovanih »tujih kultur« je vselej po­
vezano s problematiko različnih jezikov, tradicij, zgodovin in socializa­
cij. Interpretacije različnih vidikov in elementov »neevropskih« kultur
so vselej povezane z geografsko, politično in ekonomsko pozicijo sub­
jekta, ki jih interpretira, kot tudi interpretiranega objekta. Medkultur­
ne raziskave torej na vsak način vključujejo problematiko prevajanja. Pri
tem ne gre zgolj za jezikovno, temveč tudi za diskurzivno prevajanje, ki
vključuje tolmačenje posamičnih besedilnih in govornih struktur, kate­
gorij, konceptov in vrednot v različnih sociokulturnih kontekstih. Kot
že omenjeno, prihaja v obeh obravnavanih družbah pogosto do diskre­
pance med enakim etimološko-funkcionalnim pojmovanjem določene­
ga izraza na eni, in včasih popolnoma različnim dojemanjem istega iz­
raza na nivoju splošnega, družbeno veljavnega socialnega konteksta na
drugi strani.

Temeljni motiv preučevanja kitajske filozofije, ki konec koncev veči­
noma še vedno izhaja iz premis tradicionalne evropske družboslovne in
humanistične znanosti, ni zgolj v spoznavanju nekakšnega »drugačne­
ga modela teorije«, temveč v relativizaciji sistemov vrednot in struktur
dojemanja. Predpogoj za to relativizacijo je uvid v konceptualne ustroje
in povezave med konkretnimi zgodovinskimi, ekonomskimi, politični­
mi in kulturnimi sklopi, ki tvorijo materialne in idejne temelje kitajske
družbene stvarnosti.

Druga pomembna posebnost medkulturno bolj ozaveščenega razi­
skovanja kitajske filozofije je v tem, da se kitajskemu kulturno-jezikov­
nemu krogu približuje skozi optiko matičnega jezika in pisave. To izho­
dišče je temeljnega pomena, že zato ker je samo na ta način možno – vsaj
v določenem okviru, ki ga zakoliči samo bistvo znanstvene metodolo­
gije – premostiti absolutno dihotomijo aktivnega subjekta in pasivne­
ga objekta kulturoloških raziskav: uporaba primarnih virov v kitajščini
omogoča vpogled v strukturo vprašanj in interpretacij, lastnih socializa­
cijskim, vsebinskim in metodičnim izhodiščem družb, ki tvorijo pred­
met raziskav.

Pri raziskavah klasične filozofije gre tudi za problematiko dojema­
nja in posredovanja tradicionalnih vsebin, ki so tako v govorici kot tudi
v besedilih strukturirana na osnovi različnih slovničnih in semantič­
nih ustrojev. Premise, na katerih temelji sodobna znanost, in metodo­
loški postopki, ki izhajajo iz njih, so po svojem bistvu še vedno del ne­
prevprašljivih diskurzov zahodne (zlasti evropske) tradicije. Tlačenje
popolnoma drugače strukturiranih vidikov različnih (torej »ne-evrop­