Page 21 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

splošno o bistvu teorije države 21
na in družbe, ki jo ureja, pa je zopet vselej povezano s specifičnim ustro­
jem in naravo inštitucionalizacije obravnavane družbe. Če hočemo torej
dognati, kakšno je pojmovanje zakona v posamični družbi, moramo naj­
prej raziskati njegov inštitucijski kontekst. Pri tistem delu raziskave, ka­
terega predmet je tovrstni razvoj znotraj evropske tradicije, je v ta namen
potrebno definirati glavne značilnosti oziroma osnovne kriterije social­
nih odnosov v okviru teorije države.

Kar se tiče raziskovanja kitajske tradicije, pa moramo upoštevati dej­
stvo, da teorije države ne moremo obravnavati popolnoma ločeno od
ostalih teorij znotraj družboslovja, temveč lahko značilnosti te najšir­
še družbene inštitucije dojemamo samo v sklopu celovitosti vseh mate­
rialno-duhovnih struktur civilizacije. Pri tem gre za eno temeljnih zna­
čilnosti, po katerih se tradicionalna kitajska percepcija in interpretaci­
ja stvarnosti razlikuje od evropske. Za slednjo je namreč značilna stro­
ga klasifikacija posamičnih vsebinskih področij in obravnavanje le-teh v
sklopih standardiziranih pojmovnih kalupov (kategorij). Temelj jasno
razmejene discipline teorij države v Evropi je pojem individuuma, ki se je
pojavil že v antiki kot osnova in sestavni del dualizmov grškega raciona­
lizma. Država kot najvišja oblika družbene inštitucije se v tradicionalni
Evropi namreč izpostavi kot pravno-politični mehanizem, izpeljan iz in­
dividualnih potreb posameznika. Takšno razumevanje je možno šele na
podlagi pojmovne ločitve subjekta in objekta. Pri tradicionalnem evrop­
skem razumevanju zakona gre za urejanje razmerja med subjektivno poj­
movanim posameznikom in objektivno pojmovano družbo. Vse vpliv­
ne teorije države predstavljajo namreč poskus realizacije ideje »pravič­
nosti« s pomočjo pravno določljivih objektivnih norm – pravic in dol­
žnosti vseh posameznikov. V kitajski tradiciji se ideja o izenačitvi in pra­
vičnosti v družbi večinoma ne udejanja s poskusi konstituiranja mehani­
stičnih pravnih konceptov. Najvplivnejše ideologije tradicionalne kitaj­
ske družbe so kot merilo socialnih konvencij definirale pojma obrednosti
(li) in časti oziroma poštenosti (yi). Za razliko od zakona (falü 法律 ozi­
roma v klasični inačici fa 法), ki je v funkciji pravnega kriterija socialnih
razmerij popolnoma prevladal samo v kratkem obdobju dinastije Qin
秦 (221–206 pr. n. št.), pojma obrednosti in časti ne temeljita na natanč­
no definiranih, za vse člane družbe splošno veljavnih, »objektivnih«
predpisih, temveč predstavljata ponotranjen sistem etičnih načel, ki se
prilagaja danim situacijam znotraj konkretnih socialnih kontekstov. Po­
memben faktor v procesu tovrstnega prilagajanja predstavlja tudi etič­
no kultivirana subjektivna presoja posameznika.­Ta interpretacija­ne