Page 16 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Specifično vzhodnoazijski kulturni razcvet pa temelji na stremljenju po
posnemanju in izpopolnjevanju idealov, ki so bili že v preteklosti prizna­
ni kot večni. Kitajski teoretiki države so se zelo redko spopadali z novimi
idejami. Pomembnejši jim je bil problem »pravilne interpretacije« sta­
rih, že udomačenih pojmov.

Kulturno pogojeni nesporazumi: primer pojma
avtonomije

Beseda avtonomija se v kitajščino prevaja z besedo zilü 自律. Pri sle­
dnji gre za skovanko, ki je v kitajskem jeziku prišla v splošno rabo šele na
pragu 20. stoletja. V procesu počasnega razpada monarhije ter politič­
nega in duhovnega odpiranja Kitajske je nastala potreba po uvedbi vr­
ste novih besed, s pomočjo katerih naj bi bilo mogoče vsa temeljna dela
zahodne kulture predstaviti kitajskim bralcem. Splošno značilnost ta­
kratnih prevodov tujega izrazoslovja – značilnost, ki je bila brezdvomno
pogojena tudi s specifičnimi pogoji pismenk kot simbolnih nosilcev po­
mena – je tvoril razmeroma dosleden poskus smiselnih integracij tujih
pojmov. Poskusi fonetičnih prenosov tujk, kakršne so prevladale v indo­
evropskem jezikovnem prostoru, so na Kitajskem od vsega začetka tvo­
rili zgolj zanemarljiv odstotek prevedenih izrazov. Termin zilü 自律 pri
tem ni izjema. Gre za neposredni prevod starogrškega etimološkega po­
mena besede avtonomija, ki je sestavljena iz besed »auto« (= sam, svoj,
lasten) in »nomos« ( = zakon). Pomen pismenke zi 自 smiselno popol­
noma ustreza pomenu prvega dela tega sklopa, pismenka lü 律 pa po­
mensko neoporečno pokriva njegov drugi del. Kar se tiče etimološkega
pomena, je kitajski prevod starogrškega izraza avtonomija popolnoma
pravilen. Oba izraza bi lahko smiselno opisali kot »sam (določati) svoj
zakon« oziroma »sebi (določati) lastni zakon«. Vendar pa bi bilo nevar­
no izhajati iz predpostavke etimološke neoporečnosti prevedenega izra­
za, če bi želeli le-to razumevati kot dokaz neoporečnosti dejanskega po­
mena. Slednji se namreč vzpostavlja kot niz asociativnih simbolnih zvez,
ki so tesno prepletene z vrsto specifičnih kulturno-civilizacijskih dejav­
nikov. Za določitev natančnejših razlik v kitajskem in splošnem evrop­
skem pojmovanju avtonomije sem si najprej ogledala definicije obeh iz­
razov v nekaterih temeljnih slovarjih in enciklopedijah. Medtem ko je
avtonomija v večini zahodnih slovarjev in enciklopedij definirana kot
neodvisnost, svoboda, samoodločba ali samoupravljanje, so kitajski slo­
varji v razlagah tega pojma osredotočeni bolj na svobodo, ki temelji na
odgovornosti do družbe in soljudi.