Page 14 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 14
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
skih«) stvarnosti v kalupe tovrstnih formalnih predpisov, nas lahko pri
vede v slepo ulico nerazumevanja, ali še huje, popolnoma napačnega
razumevanja preučevane resničnosti. In vendar se moramo teh postop
kov držati, če hočemo zares nekaj povedati o izsledkih naših študij in pri
tem ostati razumljivi. Medkulturne raziskave torej na vsak način vklju
čujejo problematiko prevajanja. Kot smo že omenili, pri tem ne gre zgolj
za jezikovno, temveč tudi za diskurzivno prevajanje, ki vključuje tolma
čenje posamičnih besedilnih in govornih struktur, kategorij, konceptov
in vrednot v različnih sociokulturnih kontekstih. Pri tem se pokaže po
treba po revitalizaciji klasičnih kategorij in konceptov tradicionalne ki
tajske filozofije. Ta naloga zahteva medkulturno relativizacijo vsebin, ki
mora temeljiti na metodoloških pristopih, ki ustrezajo specifiki prouče
vanja kitajske idejne tradicije in primerjalne filozofije oziroma kulturo
logije. Tovrstni pristop je osredotočen na celovito ohranjanje posebno
sti tradicionalne kitajske filozofije ter ohranjanje in nadaljevanje avtoh
tonih tradicionalnih metodoloških principov. To pa seveda nikakor ne
pomeni negacije potrebe po soočanju z zahodno (in svetovno) filozofijo.
Svetovna (zlasti evropska in indijska) filozofija po vsebuje veliko elemen
tov, ki jih v kitajski tradiciji ne najdemo. Raziskovanje in uporaba teh de
javnikov nista potrebna zgolj kot dragoceno orodje oplajanja novih idej
nih sistemov. Primerjalni vidik je pomemben tudi za boljše razumevanje
lastne tradicije. Vendar pri tem velja, kot je zapisal moderni kitajski teo
retik znanosti Zhang Dainian, paziti na to, da se izognemo uporabi ne
soizmerljivih metod, ki se preučevanja kitajske zgodovine lotevajo skozi
optiko zahodnih konceptov in kategorij:
不同的哲學理論包涵不同的概念, 範疇. 不同的民族的哲
學理論, 更是具有不同的概念, 範疇.
Različne filozofske teorije uporabljajo različne koncepte in kategorije. Koncepti in ka
tegorije, ki jih uporabljajo filozofske teorije različnih narodov, pa se med seboj še bolj
razlikujejo. (Zhang 2003, 118)
Kitajska filozofija se namreč že po svoji osnovi razlikuje od evrop
ske ali indijske. Če torej želimo osnovati novo sistematiko kitajske idejne
tradicije, moramo najprej poznati njene lastne, temeljne posebnosti. Če
jo bomo namreč poskušali sistematizirati z uporabo evropskih ali indij
skih metodoloških iztočnic, se bo njeno subtilno bistvo nujno izmakni
lo našemu razumevanju.
Država kot najvišja oblika družbene inštitucije se v splošnem poj
movanju Evrope kaže kot pravno političen mehanizem, izpeljan iz
skih«) stvarnosti v kalupe tovrstnih formalnih predpisov, nas lahko pri
vede v slepo ulico nerazumevanja, ali še huje, popolnoma napačnega
razumevanja preučevane resničnosti. In vendar se moramo teh postop
kov držati, če hočemo zares nekaj povedati o izsledkih naših študij in pri
tem ostati razumljivi. Medkulturne raziskave torej na vsak način vklju
čujejo problematiko prevajanja. Kot smo že omenili, pri tem ne gre zgolj
za jezikovno, temveč tudi za diskurzivno prevajanje, ki vključuje tolma
čenje posamičnih besedilnih in govornih struktur, kategorij, konceptov
in vrednot v različnih sociokulturnih kontekstih. Pri tem se pokaže po
treba po revitalizaciji klasičnih kategorij in konceptov tradicionalne ki
tajske filozofije. Ta naloga zahteva medkulturno relativizacijo vsebin, ki
mora temeljiti na metodoloških pristopih, ki ustrezajo specifiki prouče
vanja kitajske idejne tradicije in primerjalne filozofije oziroma kulturo
logije. Tovrstni pristop je osredotočen na celovito ohranjanje posebno
sti tradicionalne kitajske filozofije ter ohranjanje in nadaljevanje avtoh
tonih tradicionalnih metodoloških principov. To pa seveda nikakor ne
pomeni negacije potrebe po soočanju z zahodno (in svetovno) filozofijo.
Svetovna (zlasti evropska in indijska) filozofija po vsebuje veliko elemen
tov, ki jih v kitajski tradiciji ne najdemo. Raziskovanje in uporaba teh de
javnikov nista potrebna zgolj kot dragoceno orodje oplajanja novih idej
nih sistemov. Primerjalni vidik je pomemben tudi za boljše razumevanje
lastne tradicije. Vendar pri tem velja, kot je zapisal moderni kitajski teo
retik znanosti Zhang Dainian, paziti na to, da se izognemo uporabi ne
soizmerljivih metod, ki se preučevanja kitajske zgodovine lotevajo skozi
optiko zahodnih konceptov in kategorij:
不同的哲學理論包涵不同的概念, 範疇. 不同的民族的哲
學理論, 更是具有不同的概念, 範疇.
Različne filozofske teorije uporabljajo različne koncepte in kategorije. Koncepti in ka
tegorije, ki jih uporabljajo filozofske teorije različnih narodov, pa se med seboj še bolj
razlikujejo. (Zhang 2003, 118)
Kitajska filozofija se namreč že po svoji osnovi razlikuje od evrop
ske ali indijske. Če torej želimo osnovati novo sistematiko kitajske idejne
tradicije, moramo najprej poznati njene lastne, temeljne posebnosti. Če
jo bomo namreč poskušali sistematizirati z uporabo evropskih ali indij
skih metodoloških iztočnic, se bo njeno subtilno bistvo nujno izmakni
lo našemu razumevanju.
Država kot najvišja oblika družbene inštitucije se v splošnem poj
movanju Evrope kaže kot pravno političen mehanizem, izpeljan iz
