Page 12 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
in študij vsake drugačnosti omogoča določeno mero zdrave distance ter
s tem razkriva nekatere prvine, ki so se nam poprej iz socializacijskih
vzrokov zdele samoumevne, v popolnoma novi luči oziroma iz popolno­
ma novega zornega kota.

Problematika medkulturnih primerjav

Kot rečeno, se moramo pri globalni primerjavi dveh različnih tradicij na
vsak način izogibati metodološke premise, po kateri bi naj šlo za »objek­
tivističen« proces, ki bi mogel oba vidika opazovanja meriti z »enotni­
mi« kalupi. Isto velja seveda tudi za vsako raziskavo posameznih ele­
mentov različnih tradicij, predvsem ker ima vsak posamezni pojem, ki
se pri tem uporablja, v sklopu različnih kulturnih krogov tudi različen,
strogo določen, pomen. Ta specifičen pomen je namreč mogoče razu­
meti samo v povezavi z zgodovinsko in idejno celovitostjo posamezne
družbe in iz nje izhajajočih vrednostnih norm, tudi če se zunanja, for­
malna vsebina dotičnega pojma pri tem ne spremeni. V tem pogledu se
lahko za posebej nevarno izkaže prav vsaka raziskava različnih pojmo­
vanj države, ki veljajo v posameznih družbah različnih ustrojev. Še pose­
bej glede države kot ustanove, ki je nastala v različnih zgodovinskih pro­
cesih pod različnimi stvarnimi pogoji, se nepremišljena uporaba zaho­
dne znanstvene razčlenitve, (ki je seveda tudi sama plod specifično do­
ločenega zgodovinskega procesa in prav tako specifično določene, z njim
najtesneje povezane, družbene ureditve) kaj lahko izkaže za metodo, ki
je sama po sebi zmotna in nas lahko zapelje na napačno pot. Tudi vzor­
ci samih zgodovinskih raziskav namreč temeljijo na paradigmah, ki izvi­
rajo iz lastne zgodovine.

Najpomembnejši pogoj, na čigar osnovi se lahko kljub tej proble­
matiki dokopljemo do kolikor toliko veljavnih hipotez o predmetu naše
raziskave, bomo izpolnili z zavestnim upoštevanjem karakterističnih
strukturnih odnosov znotraj posamezne družbene stvarnosti in speci­
fične logike, ki je s temi odnosi tesno povezana.

Prva konkretna težava pri obravnavanih vprašanjih izvira že iz sa­
mega dejstva, da teorij družbene stvarnosti Kitajske ni mogoče razdelje­
vati v posamična delna področja in jih na ta način raziskati ločeno – v
sklopu standardiziranih pojmovnih kalupov samostojnih disciplin – ka­
kor je to po metodah zahodne znanosti v navadi. Če to kljub vsemu po­
skušamo, bomo izmaličili notranjo strukturo specifično kitajskega razu­
mevanja stvarnosti.