Page 11 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 11
ošno o bistvu teorije države 11
Specifika kitajskega koncepta
Pričujoči študiji je botrovala predvsem želja po nadaljnjem razvo
ju in zbliževanju vseh dosežkov, ki so skupni obema zgoraj omen
jenima kulturnima krogoma. Kot pri vsakem raziskovalnem delu
evropske znanosti, katerega predmet je proučevanje določenih elemen
tov izvenevropskih kultur, se tudi tukaj pojavlja nevarnost nereflekti
ranega dojemanja tujih jezikovnih, s tem pa tudi miselnih oziroma du
hovnih, struktur in njihove deformacije, ki nastane zaradi uporabe za
hodnih metodoloških kriterijev in kategorij.
Zato nam ob tem ne gre za takšno zbližanje, ki bi istočasno pomeni
lo uničenje posameznih kulturnih vrednot oziroma kulturno uniformi
ranost. Cilj pričujočega prispevka je takšna premostitev bistvenih dru
gačnosti, ki je mogoča samo na temelju nepristranskega spoznavanja in
razumevanja vzrokov ter konceptualnega ozadja vseh različnosti, ki se
pojavljajo tako v zgodovinskem razvoju, kot tudi v aktualni družbeni
stvarnosti obeh svetov.
Ta knjiga temelji na prepričanju, da predstavljata obe omenjeni tra
diciji enakovredna prispevka k barvitosti zgodovine človeškega duha.
Poglobljeni stiki z državami bistveno različnega tipa in s kulturnimi
krogi, katerih izhodišče tvori miselnost, ki se od klasično evropske bi
stveno razlikuje, so možni edino na temelju vsaj osnovnega poznavanja
teoretičnega ozadja sociokulturnih odnosov, ki predstavljajo poglavitne
kriterije delovanja družbe kot celote. Ti kriteriji oziroma njihov konkre
tni vpliv pa postanejo najvidnejši ravno v primerjalnem pregledu posa
meznih državnih teorij. Poleg tega nam tovrstne raziskave pomagajo do
boljšega in globljega razumevanja lastne tradicije, saj nam spoznavanje
Specifika kitajskega koncepta
Pričujoči študiji je botrovala predvsem želja po nadaljnjem razvo
ju in zbliževanju vseh dosežkov, ki so skupni obema zgoraj omen
jenima kulturnima krogoma. Kot pri vsakem raziskovalnem delu
evropske znanosti, katerega predmet je proučevanje določenih elemen
tov izvenevropskih kultur, se tudi tukaj pojavlja nevarnost nereflekti
ranega dojemanja tujih jezikovnih, s tem pa tudi miselnih oziroma du
hovnih, struktur in njihove deformacije, ki nastane zaradi uporabe za
hodnih metodoloških kriterijev in kategorij.
Zato nam ob tem ne gre za takšno zbližanje, ki bi istočasno pomeni
lo uničenje posameznih kulturnih vrednot oziroma kulturno uniformi
ranost. Cilj pričujočega prispevka je takšna premostitev bistvenih dru
gačnosti, ki je mogoča samo na temelju nepristranskega spoznavanja in
razumevanja vzrokov ter konceptualnega ozadja vseh različnosti, ki se
pojavljajo tako v zgodovinskem razvoju, kot tudi v aktualni družbeni
stvarnosti obeh svetov.
Ta knjiga temelji na prepričanju, da predstavljata obe omenjeni tra
diciji enakovredna prispevka k barvitosti zgodovine človeškega duha.
Poglobljeni stiki z državami bistveno različnega tipa in s kulturnimi
krogi, katerih izhodišče tvori miselnost, ki se od klasično evropske bi
stveno razlikuje, so možni edino na temelju vsaj osnovnega poznavanja
teoretičnega ozadja sociokulturnih odnosov, ki predstavljajo poglavitne
kriterije delovanja družbe kot celote. Ti kriteriji oziroma njihov konkre
tni vpliv pa postanejo najvidnejši ravno v primerjalnem pregledu posa
meznih državnih teorij. Poleg tega nam tovrstne raziskave pomagajo do
boljšega in globljega razumevanja lastne tradicije, saj nam spoznavanje