Page 147 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 147
preporod konfucijanstva in ambivalnentnost pojma harmonije 147
nje je prepojeno z razumom in kali iz njega. To je to, na kar se nanaša Pot sredine,11 kjer
je zapisano: »Ko se doseže harmonija ravnovesja, sta nebo in zemlja na svojem mestu
in vse, kar obstoja, se razvija. (Mou 1985, 306)
Tudi Xu Fuguan v svojem obravnavanju Poti sredine (Zhong yong
中庸) obravnava isti koncept (tj. koncept harmonije ravnovesja, zhong
he), katerega označi kot termin, ki »se nanaša na ‘naravo’, katera v sebi
združuje notranjost in vse, kar je onkraj nje, pa tudi na njeno funkcijo
harmonizacije, ki v sebi zaobjema tako sebstvo, kot tudi vse objekte zu
nanjega sveta« (Ni 2002, 287):
中和之 »中«, 不僅是外在的中的根據, 而是 »中« 與 »庸«
的共同根據. 廣雅釋詁三: »庸, 和也«. 可見和亦即是庸.
但此處中和之 »和«, 不僅是 »庸« 的效果, 而是中與庸的
共同效果. 中和之中, 外發而為中庸, 上則通與性與命, 所
以謂之 »大本«. 中和之 »和«, 乃中庸之實效. 中庸有 »
和« 的實效, 故可謂天下之達道… 中和的觀念, 可以說是
»率性之謂道« 的闡述., 亦即是 »中庸«向內通.
Izraz »ravnovesje /zhong/12» se tukaj ne nanaša zgolj na osnovo nekakšnega zu
nanjega ravnovesja, temveč pomeni skupno osnovo »ravnovesja« /zhong/ in »lastne
poti« /yong/. V tretjem komentarju Guang Yaja lahko o tem preberemo: »Lastna
pot je harmonija«. Torej je harmonija enaka lastni poti. A izraz »harmonija,« ki
nastopa znotraj sestavljene fraze »harmonija ravnovesja«, ni zgolj učinek »lastne
poti«, temveč skupni učinek ravnovesja in lastne poti. Ravnovesje, ki nastopa v izrazu
harmonija ravnovesja, navzven deluje kot pot sredine, na višji ravni pa povezuje člo
veške prirojene lastnosti z njegovim življenjem. Zato jo lahko poimenujemo tudi z iz
razom »velika osnova«. »Harmonija«, ki nastopa v frazi harmonija ravnovesja, je
učinek poti sredine /oziroma lastne poti ravnovesja, op. avt./. Pot sredine /ali lastna
pot ravnovesja/ torej vsebuje stvarni /dejanski/ učinek /ali substančni efekt/ »har
monije« in zato lahko rečemo, da dosega dao vsega pod nebom … Lahko torej trdimo,
11 Pot sredine (Zhong yong) je eden od konfucijanskih klasikov in predstavlja besedilo, bogato s simbol-
nimi pomeni in vsebuje številne napotke za izpopolnjevanje in nego osebnosti. Pogosto ga opisujejo
tudi kot »brezmejno os« (»unswerving pivot« = Ezra Pound). Sredina (zhong) tukaj v glavnem po-
meni ravnovesje brez nagibanja na katero koli stran. Drugi del te sestavljenke (yong) pomeni običaj-
no, nekaj kar je dobro znano in domače in se ne spreminja, kar pa ne pomeni, da je statično, temveč,
da je kontinuirano. Sama sem se odločila za prevod v smislu »lastne poti«. Po enem prvih prevajal-
cev tega besedila v angleščino, Jamesu Leggeju je namen oziroma cilj te sredine ohranjanje harmo-
ničnega ravnovesja, ki ohranja zavest v stanju nenehne osredotočenosti. Človek, ki se ravna po teh
načelih, naj bi nikoli ne zašel s svoje poti, kar pomeni, da bi znal vselej delovati v skladu s svojo indi-
vidualno pozicijo znotraj naravnega in družbenega sveta. Ta načela naj bi veljala za vsakega posame-
znika in ga učila živeti v skladu z naravnim redom (prim.: Li ji 2012, Zhong yong, 33).
12 »Zhong« = »sredina«. Zaradi konkretne specifike besedila jo tukaj prevajam z ustreznejšim izra-
zom »ravnovesje«.
nje je prepojeno z razumom in kali iz njega. To je to, na kar se nanaša Pot sredine,11 kjer
je zapisano: »Ko se doseže harmonija ravnovesja, sta nebo in zemlja na svojem mestu
in vse, kar obstoja, se razvija. (Mou 1985, 306)
Tudi Xu Fuguan v svojem obravnavanju Poti sredine (Zhong yong
中庸) obravnava isti koncept (tj. koncept harmonije ravnovesja, zhong
he), katerega označi kot termin, ki »se nanaša na ‘naravo’, katera v sebi
združuje notranjost in vse, kar je onkraj nje, pa tudi na njeno funkcijo
harmonizacije, ki v sebi zaobjema tako sebstvo, kot tudi vse objekte zu
nanjega sveta« (Ni 2002, 287):
中和之 »中«, 不僅是外在的中的根據, 而是 »中« 與 »庸«
的共同根據. 廣雅釋詁三: »庸, 和也«. 可見和亦即是庸.
但此處中和之 »和«, 不僅是 »庸« 的效果, 而是中與庸的
共同效果. 中和之中, 外發而為中庸, 上則通與性與命, 所
以謂之 »大本«. 中和之 »和«, 乃中庸之實效. 中庸有 »
和« 的實效, 故可謂天下之達道… 中和的觀念, 可以說是
»率性之謂道« 的闡述., 亦即是 »中庸«向內通.
Izraz »ravnovesje /zhong/12» se tukaj ne nanaša zgolj na osnovo nekakšnega zu
nanjega ravnovesja, temveč pomeni skupno osnovo »ravnovesja« /zhong/ in »lastne
poti« /yong/. V tretjem komentarju Guang Yaja lahko o tem preberemo: »Lastna
pot je harmonija«. Torej je harmonija enaka lastni poti. A izraz »harmonija,« ki
nastopa znotraj sestavljene fraze »harmonija ravnovesja«, ni zgolj učinek »lastne
poti«, temveč skupni učinek ravnovesja in lastne poti. Ravnovesje, ki nastopa v izrazu
harmonija ravnovesja, navzven deluje kot pot sredine, na višji ravni pa povezuje člo
veške prirojene lastnosti z njegovim življenjem. Zato jo lahko poimenujemo tudi z iz
razom »velika osnova«. »Harmonija«, ki nastopa v frazi harmonija ravnovesja, je
učinek poti sredine /oziroma lastne poti ravnovesja, op. avt./. Pot sredine /ali lastna
pot ravnovesja/ torej vsebuje stvarni /dejanski/ učinek /ali substančni efekt/ »har
monije« in zato lahko rečemo, da dosega dao vsega pod nebom … Lahko torej trdimo,
11 Pot sredine (Zhong yong) je eden od konfucijanskih klasikov in predstavlja besedilo, bogato s simbol-
nimi pomeni in vsebuje številne napotke za izpopolnjevanje in nego osebnosti. Pogosto ga opisujejo
tudi kot »brezmejno os« (»unswerving pivot« = Ezra Pound). Sredina (zhong) tukaj v glavnem po-
meni ravnovesje brez nagibanja na katero koli stran. Drugi del te sestavljenke (yong) pomeni običaj-
no, nekaj kar je dobro znano in domače in se ne spreminja, kar pa ne pomeni, da je statično, temveč,
da je kontinuirano. Sama sem se odločila za prevod v smislu »lastne poti«. Po enem prvih prevajal-
cev tega besedila v angleščino, Jamesu Leggeju je namen oziroma cilj te sredine ohranjanje harmo-
ničnega ravnovesja, ki ohranja zavest v stanju nenehne osredotočenosti. Človek, ki se ravna po teh
načelih, naj bi nikoli ne zašel s svoje poti, kar pomeni, da bi znal vselej delovati v skladu s svojo indi-
vidualno pozicijo znotraj naravnega in družbenega sveta. Ta načela naj bi veljala za vsakega posame-
znika in ga učila živeti v skladu z naravnim redom (prim.: Li ji 2012, Zhong yong, 33).
12 »Zhong« = »sredina«. Zaradi konkretne specifike besedila jo tukaj prevajam z ustreznejšim izra-
zom »ravnovesje«.
