Page 146 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 146
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Pomen oziroma interpretacijo koncepta harmonije si bomo na kratko
ogledali tudi v kontekstu druge generacije modernega konfucijanstva,
katere glavni predstavniki so Mou Zongsan 牟宗三, Xu Fuguan 徐
復觀, Tang Junyi 唐君毅 in Fang Dongmei 方東美. Zato si tukaj na
kratko oglejmo, kaj imajo povedati o legitimaciji konfucijanstva in har
moniji.
Eden najbolj nadarjenih Xiong Shilijevih 熊十力 učencev je nedvo
mno bil Mou Zongsan, ki velja za osrednjega in verjetno (v filozofskem
smislu) najpomembnejšega predstavnika druge generacije modernih
konfucijancev. Glede legitimnosti konfucijanskega nauka zastopa ena
ko mnenje kot Xiong (gl. zgoraj). Mou namreč v svojem odgovoru na
vprašanje »pravilnega« konfucijanstva v glavnem sledi kriterijem avto
nomne etike in enote razuma in čustev; zato prišteva k »legitimni« li
niji konfucijanstva iz obdobja Zhou samo Konfucija, Mencija in avtor
je oziroma komentatorje klasičnih del Pot sredine (Zhong yong 中庸) ter
Knjiga premen (Yi jing 易經). V nasprotju z njimi naj bi Xunzi pripadal
stranski (torej ne povsem »legitimni«) liniji, saj naj bi zastopal tako ime
novano »etiko heteronomije« (Lee 2001, 73).
Mou se z vprašanjem harmonije vsaj na eksplicitni ravni ne ukvarja
veliko. Nekaj namigov na harmonično življenje v družbi najdemo v nje
govem delu O Summum Bonum (Yuan shan lun), v katerem si prizadeva
obrazložiti metodo harmonizacije (oziroma uskladitve) sreče in dobro
te. V tem delu se na kratko posveti tudi vprašanju interpretacije izvorno
konfucijanskega termina »harmonija ravnovesja« (zhong he 中和). Tu
kaj v prvi vrsti ne gre zgolj za družbeno konotacijo harmoničnosti, ka
kršno imajo v mislih novi ideologi L. R. Kitajske, temveč prej za njihove
idejne osnove, ki temelje v popolnosti individualnega (in hkrati absolu
tno integralnega) moralnega sebstva.
我之個體生命之存在是既成的, 雖是既成的, 但可改善.
因此, 茲並無定性的存在, 此如佛家說無定性眾生, 推之,
凡天地萬物都是既成的存在, 但亦都非定性的存在. 一切
存在都可涵泳在理性底潤澤中. 此既中庸所謂… »致中和,
天地位焉, 萬物育焉.
Obstoj mojega individualnega življenja je izpopolnjeno dejstvo, a vseeno vsebuje mo
žnost izboljšanja. Zato to ni obstoj fiksno določene narave. Ta obstoj je, kot pravijo bu
disti, neopredeljeni obstoj vsega bivajočega. Vse, kar obstaja, je v tem izpopolnjenem dej
stvu obstoja, a hkrati je ta obstoj neopredeljen (nima fiksno določene narave). Vse biva
Pomen oziroma interpretacijo koncepta harmonije si bomo na kratko
ogledali tudi v kontekstu druge generacije modernega konfucijanstva,
katere glavni predstavniki so Mou Zongsan 牟宗三, Xu Fuguan 徐
復觀, Tang Junyi 唐君毅 in Fang Dongmei 方東美. Zato si tukaj na
kratko oglejmo, kaj imajo povedati o legitimaciji konfucijanstva in har
moniji.
Eden najbolj nadarjenih Xiong Shilijevih 熊十力 učencev je nedvo
mno bil Mou Zongsan, ki velja za osrednjega in verjetno (v filozofskem
smislu) najpomembnejšega predstavnika druge generacije modernih
konfucijancev. Glede legitimnosti konfucijanskega nauka zastopa ena
ko mnenje kot Xiong (gl. zgoraj). Mou namreč v svojem odgovoru na
vprašanje »pravilnega« konfucijanstva v glavnem sledi kriterijem avto
nomne etike in enote razuma in čustev; zato prišteva k »legitimni« li
niji konfucijanstva iz obdobja Zhou samo Konfucija, Mencija in avtor
je oziroma komentatorje klasičnih del Pot sredine (Zhong yong 中庸) ter
Knjiga premen (Yi jing 易經). V nasprotju z njimi naj bi Xunzi pripadal
stranski (torej ne povsem »legitimni«) liniji, saj naj bi zastopal tako ime
novano »etiko heteronomije« (Lee 2001, 73).
Mou se z vprašanjem harmonije vsaj na eksplicitni ravni ne ukvarja
veliko. Nekaj namigov na harmonično življenje v družbi najdemo v nje
govem delu O Summum Bonum (Yuan shan lun), v katerem si prizadeva
obrazložiti metodo harmonizacije (oziroma uskladitve) sreče in dobro
te. V tem delu se na kratko posveti tudi vprašanju interpretacije izvorno
konfucijanskega termina »harmonija ravnovesja« (zhong he 中和). Tu
kaj v prvi vrsti ne gre zgolj za družbeno konotacijo harmoničnosti, ka
kršno imajo v mislih novi ideologi L. R. Kitajske, temveč prej za njihove
idejne osnove, ki temelje v popolnosti individualnega (in hkrati absolu
tno integralnega) moralnega sebstva.
我之個體生命之存在是既成的, 雖是既成的, 但可改善.
因此, 茲並無定性的存在, 此如佛家說無定性眾生, 推之,
凡天地萬物都是既成的存在, 但亦都非定性的存在. 一切
存在都可涵泳在理性底潤澤中. 此既中庸所謂… »致中和,
天地位焉, 萬物育焉.
Obstoj mojega individualnega življenja je izpopolnjeno dejstvo, a vseeno vsebuje mo
žnost izboljšanja. Zato to ni obstoj fiksno določene narave. Ta obstoj je, kot pravijo bu
disti, neopredeljeni obstoj vsega bivajočega. Vse, kar obstaja, je v tem izpopolnjenem dej
stvu obstoja, a hkrati je ta obstoj neopredeljen (nima fiksno določene narave). Vse biva
