Page 144 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 144
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Xunzi harmonično usklajenost med ljudmi večkrat izrecno poveže z
zgoraj omenjenim konceptom regulativnosti (jie)9.
凡用血氣、志意、知慮，由禮則治通，不由禮則勃亂提僈；食
飲，衣服、居處、動靜，由禮則和節，不由禮則觸陷生疾.
Če hočemo, da bo vlada dobro delovala, morajo potekati vsa naša prizadevanja, naša
volja in naše razmišljanje v skladu z obrednostjo. Če temu ni tako, bo izbruhnil kaos
in trpljenje. Naša hrana, oblačila, naše bivanje in delovanje – vse to mora potekati v
skladu z obrednostjo, kajti le na ta način bomo dosegli urejeno harmonijo. V naspro
tnem primeru se bo nad nami zgrnila nesreča in bolezen. (ibid., Xiu shen, 2)
Ta regulativnost, ki naj bi urejala medčloveške odnose v harmonični
družbi, zanj izhaja iz regulirane urejenosti narave, ki se med drugim iz
raža v urejenem sosledju letnih časov:
高者不旱，下者不水，寒暑和節，而五穀以時孰，是天之事也.
Delovanje v skladu z nebom/naravo pomeni, da v višinah ni suše in v nižinah ni po
plav. Zima in poletje sta v urejenem harmoničnem soskladju in poljski pridelki dozo
re v primernem času. (ibid., 3)
To urejeno harmonijo narave je potrebno podkrepiti s kulturo in
vojsko:
因天下之和，遂文武之業.
Zadeve, povezane s kulturo in vojsko naj sledijo harmoniji. (ibid., Ru xiao, 1)
Zato ni presenetljivo, da Xunzi razlikuje med »dobro« in »slabo«
harmonijo:
以善和人者謂之順 …以不善和人者謂之諛.
Kadar s pomočjo dobrega ustvarimo harmonijo med ljudmi, bo vse teklo tako, kot je
treba … Kdor pa ustvarja harmonijo med ljudmi s pomočjo slabega, je zgolj oportu
nist. (ibid., Rongru, 11)
»Dobra« harmonija je torej tista, ki je ustvarjena na osnovi regula
tivne urejenosti narave; ta se seveda mora odraziti tudi v ustreznem, hi
erarhičnem ustroju družbe. Tovrstne, nedvomno že precej legalistične,
konotacije Xunzijevega pojmovanja harmonije prihajajo lepo do izraza
v naslednjem citatu, v katerem ta konfucijanski filozof urejeno družbe
no hierarhijo poveže s konceptom enotnosti. Ta koncept je seveda teme
9 Sodobna pomenska konotacija termina jie 節, ki se nanaša na praznik ali festival, je izvorno pome-
nila spoštovanje pravilnih družbenih obredov. Tudi današnja sestavljenka, ki pomeni praznik, je na-
mreč povezana z izrazom, ki sam zase pomeni obred (lijie 禮節). Regulativna funkcija besede jie je
razvidna tudi iz njegove klasične konotacije varčevanja.
Xunzi harmonično usklajenost med ljudmi večkrat izrecno poveže z
zgoraj omenjenim konceptom regulativnosti (jie)9.
凡用血氣、志意、知慮，由禮則治通，不由禮則勃亂提僈；食
飲，衣服、居處、動靜，由禮則和節，不由禮則觸陷生疾.
Če hočemo, da bo vlada dobro delovala, morajo potekati vsa naša prizadevanja, naša
volja in naše razmišljanje v skladu z obrednostjo. Če temu ni tako, bo izbruhnil kaos
in trpljenje. Naša hrana, oblačila, naše bivanje in delovanje – vse to mora potekati v
skladu z obrednostjo, kajti le na ta način bomo dosegli urejeno harmonijo. V naspro
tnem primeru se bo nad nami zgrnila nesreča in bolezen. (ibid., Xiu shen, 2)
Ta regulativnost, ki naj bi urejala medčloveške odnose v harmonični
družbi, zanj izhaja iz regulirane urejenosti narave, ki se med drugim iz
raža v urejenem sosledju letnih časov:
高者不旱，下者不水，寒暑和節，而五穀以時孰，是天之事也.
Delovanje v skladu z nebom/naravo pomeni, da v višinah ni suše in v nižinah ni po
plav. Zima in poletje sta v urejenem harmoničnem soskladju in poljski pridelki dozo
re v primernem času. (ibid., 3)
To urejeno harmonijo narave je potrebno podkrepiti s kulturo in
vojsko:
因天下之和，遂文武之業.
Zadeve, povezane s kulturo in vojsko naj sledijo harmoniji. (ibid., Ru xiao, 1)
Zato ni presenetljivo, da Xunzi razlikuje med »dobro« in »slabo«
harmonijo:
以善和人者謂之順 …以不善和人者謂之諛.
Kadar s pomočjo dobrega ustvarimo harmonijo med ljudmi, bo vse teklo tako, kot je
treba … Kdor pa ustvarja harmonijo med ljudmi s pomočjo slabega, je zgolj oportu
nist. (ibid., Rongru, 11)
»Dobra« harmonija je torej tista, ki je ustvarjena na osnovi regula
tivne urejenosti narave; ta se seveda mora odraziti tudi v ustreznem, hi
erarhičnem ustroju družbe. Tovrstne, nedvomno že precej legalistične,
konotacije Xunzijevega pojmovanja harmonije prihajajo lepo do izraza
v naslednjem citatu, v katerem ta konfucijanski filozof urejeno družbe
no hierarhijo poveže s konceptom enotnosti. Ta koncept je seveda teme
9 Sodobna pomenska konotacija termina jie 節, ki se nanaša na praznik ali festival, je izvorno pome-
nila spoštovanje pravilnih družbenih obredov. Tudi današnja sestavljenka, ki pomeni praznik, je na-
mreč povezana z izrazom, ki sam zase pomeni obred (lijie 禮節). Regulativna funkcija besede jie je
razvidna tudi iz njegove klasične konotacije varčevanja.
