Page 145 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 145
preporod konfucijanstva in ambivalnentnost pojma harmonije 145
ljen za delovanje centralizirane države in je tudi v jasnem nasprotju s prej
omenjenim Konfucijevim zagovarjanjem različnosti:
故義以分則和，和則一，一則多力，多力則彊，彊則勝物.
Pravično je torej, da ustvarjamo harmonijo s pomočjo delitev. (Takšna) harmoni
ja omogoča enotnost, enotnost pa zopet omogoča premoč. S premočjo lahko dosežemo
skrajne meje (države) in premagamo nasprotnike (ibid., Wang zhi, 19).
Poleg tega Xunzi ustvarjanje harmonije že eksplicitno poveže s kon
ceptom kaznovanja:
刑政平，百姓和.
Z uvajanjem kazni bo vladanje uravnovešeno in ljudstvo bo živelo v harmoniji. (ibid., 26)
Disciplinske konotacije, kakršnim smo priča v dojemanju in razšir
janju »harmonične družbe« v sodobni L. R. Kitajski, se torej precej ne
posredno navezujejo na Xunzijeve interpretacije tega pojma. V tem smi
slu so sicer konfucijanske, vendar se po svoji osnovni naravnanosti opi
rajo na tisto nadgradnjo izvornega Konfucijevega nauka, ki je služila kot
osnova integracije despotskih elementov v novo državno doktrino, for
mirano v obdobju dinastije Han.
Interpretacije modernih konfucijancev
V kontekstu pričujoče knjige je prav gotovo zanimivo pogledati, ali (in
do kakšne mere) se sodobni koncept »harmonične družbe«, ki predsta
vlja pomemben element aktualne ideologije in se pogosto označuje kot
dediščina konfucijanske tradicije, povezuje s stališči modernega konfu
cijanstva, ki predstavlja osrednjo strujo sodobne kitajske teorije.
Moderni konfucijanci so v glavnem izhajali iz neokonfucijanske fi
lozofije, katere osnova pa ni bila Xunzijeva, temveč Mencijeva interpre
tacija izvornega nauka. Zato so v Xunziju pogosto videli heretika in ga
niso prištevali k filozofom »pravega« konfucijanstva. Ta vidik je pou
darjal že Xiong Shili, ki je bil učitelj večine predstavnikov druge genera
cije modernega konfucijanstva:
Konfucijanstvo ohranja izvirno človeško dobroto, ki predstavlja najbolj bleščeč vidik
človeške narave. Ortodoksno konfucijanstvo, od Mencija pa vse do Wang Yangminga,
vztraja pri prepričanju, da je človeška narava izvorno dobra (z izjemo Xunzija). Xi
ong sodi, da Xunzi ni dojel bistva konfucijanstva. (Yu 2002, 131)10
10 Izvirnik: Confucianism upholds original human goodness, that is, the shining aspect of human na-
ture. Orthodox Confucianism, from Mencius to Wang Yangming, insists that there is original be-
nevolence in human nature (with the exception of Xunzi). Xiong judges that Xunzi fails to reach the
essence of Confucianism.
ljen za delovanje centralizirane države in je tudi v jasnem nasprotju s prej
omenjenim Konfucijevim zagovarjanjem različnosti:
故義以分則和，和則一，一則多力，多力則彊，彊則勝物.
Pravično je torej, da ustvarjamo harmonijo s pomočjo delitev. (Takšna) harmoni
ja omogoča enotnost, enotnost pa zopet omogoča premoč. S premočjo lahko dosežemo
skrajne meje (države) in premagamo nasprotnike (ibid., Wang zhi, 19).
Poleg tega Xunzi ustvarjanje harmonije že eksplicitno poveže s kon
ceptom kaznovanja:
刑政平，百姓和.
Z uvajanjem kazni bo vladanje uravnovešeno in ljudstvo bo živelo v harmoniji. (ibid., 26)
Disciplinske konotacije, kakršnim smo priča v dojemanju in razšir
janju »harmonične družbe« v sodobni L. R. Kitajski, se torej precej ne
posredno navezujejo na Xunzijeve interpretacije tega pojma. V tem smi
slu so sicer konfucijanske, vendar se po svoji osnovni naravnanosti opi
rajo na tisto nadgradnjo izvornega Konfucijevega nauka, ki je služila kot
osnova integracije despotskih elementov v novo državno doktrino, for
mirano v obdobju dinastije Han.
Interpretacije modernih konfucijancev
V kontekstu pričujoče knjige je prav gotovo zanimivo pogledati, ali (in
do kakšne mere) se sodobni koncept »harmonične družbe«, ki predsta
vlja pomemben element aktualne ideologije in se pogosto označuje kot
dediščina konfucijanske tradicije, povezuje s stališči modernega konfu
cijanstva, ki predstavlja osrednjo strujo sodobne kitajske teorije.
Moderni konfucijanci so v glavnem izhajali iz neokonfucijanske fi
lozofije, katere osnova pa ni bila Xunzijeva, temveč Mencijeva interpre
tacija izvornega nauka. Zato so v Xunziju pogosto videli heretika in ga
niso prištevali k filozofom »pravega« konfucijanstva. Ta vidik je pou
darjal že Xiong Shili, ki je bil učitelj večine predstavnikov druge genera
cije modernega konfucijanstva:
Konfucijanstvo ohranja izvirno človeško dobroto, ki predstavlja najbolj bleščeč vidik
človeške narave. Ortodoksno konfucijanstvo, od Mencija pa vse do Wang Yangminga,
vztraja pri prepričanju, da je človeška narava izvorno dobra (z izjemo Xunzija). Xi
ong sodi, da Xunzi ni dojel bistva konfucijanstva. (Yu 2002, 131)10
10 Izvirnik: Confucianism upholds original human goodness, that is, the shining aspect of human na-
ture. Orthodox Confucianism, from Mencius to Wang Yangming, insists that there is original be-
nevolence in human nature (with the exception of Xunzi). Xiong judges that Xunzi fails to reach the
essence of Confucianism.
