Page 148 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 148
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
da je koncept harmonije ravnovesja izraz, ki opisuje »učinkovitost tega, čemur pravi
mo dao« in hkrati je ta koncept tisto, kar omogoča notranjo povezavo s potjo sredine
/tj. z lastno potjo ravnovesja/. (Xu 2005, 127)
Harmonija ravnovesja je torej tista intimna osnova posameznika,
ki mu sploh omogoča harmonično sobivanje s soljudmi. Kot bomo vi
deli kasneje, je namreč v okviru moderno-konfucijanskega videnja sve
ta in človeka moralno sebstvo tisto, ki predstavlja osnovo vsakega posa
meznika in hkrati jedro kozmične racionalnosti. To seveda predposta
vlja komplementarnost razmerja med posameznikom in njegovim (na
ravnim ter družbenim) okoljem. Z drugimi besedami: to pomeni, da je
družbena harmonija neobhodno povezana s harmonično notranjostjo
posameznika.
Ker je v moderno-konfucijanskem svetovnem nazoru kozmos oziro
ma vse, kar obstoja, prežeto z vrednoto dobrega, kar pomeni, da so tako
pojavne oblike stvarnosti, kot tudi njeno substančno jedro, ki se odraža
v ideji »stvari po sebi« ali noumenona, aksiološki pojmi, je harmonija
človeškega bivanja najtesneje povezana z moralnimi predpostavkami. Za
Xu Fuguana so te vrednote dobrega tesno povezane z estetiko občutenja
lepote, ki je ena od temeljnih funkcij oziroma učinkov harmonije. Prav
zaradi tega je bila glasba po Xujevem mnenju v okviru izvornega kon
fucijanstva tako zelo pomembna. Globoko doživetje glasbene harmoni
je namreč hkrati pomeni možnost projiciranja te harmonije v območje
družbene stvarnosti:
中與和是孔門對樂所要求的美的標準. 在中與和後面, 便
有善的意味, 便足以感動人之善心.
Ravnovesje (zhong) in harmonija sta bili v konfucijanstvu osrednja estetska kriterija
glasbe. Za ravnovesjem in harmonijo se namreč skriva pomen dobrega, in to je tisto,
kar lahko gane človeško srce in v njem vzbudi dobroto (Xu 2001, 14).
Na področju konkretne družbene politike se Xu Fuguan zavzema
za politiko, ki bi omogočila doseganje »racionalne harmonije« na osno
vi razumne tekmovalnosti. Sobivanje, ki ni zgolj stvar posameznika, bi
moralo biti pogojeno z neodvisnostjo vsakega od njih in kolektivne pra
vice skupnosti bi morale biti osnovane na individualnih pravicah. (Ni
2002, 296–297)
Če pa je zrelost ljudi primerno razvita, in če so tudi vsi ostali pogoji izpolnjeni, tako da
lahko ljudje, ki razpolagajo s političnimi pravicami, živijo drug z drugim v harmoni
ji, potem sistem pravic ni več tako zelo pomemben, ali pa postane celo nepotreben.Tako
da je koncept harmonije ravnovesja izraz, ki opisuje »učinkovitost tega, čemur pravi
mo dao« in hkrati je ta koncept tisto, kar omogoča notranjo povezavo s potjo sredine
/tj. z lastno potjo ravnovesja/. (Xu 2005, 127)
Harmonija ravnovesja je torej tista intimna osnova posameznika,
ki mu sploh omogoča harmonično sobivanje s soljudmi. Kot bomo vi
deli kasneje, je namreč v okviru moderno-konfucijanskega videnja sve
ta in človeka moralno sebstvo tisto, ki predstavlja osnovo vsakega posa
meznika in hkrati jedro kozmične racionalnosti. To seveda predposta
vlja komplementarnost razmerja med posameznikom in njegovim (na
ravnim ter družbenim) okoljem. Z drugimi besedami: to pomeni, da je
družbena harmonija neobhodno povezana s harmonično notranjostjo
posameznika.
Ker je v moderno-konfucijanskem svetovnem nazoru kozmos oziro
ma vse, kar obstoja, prežeto z vrednoto dobrega, kar pomeni, da so tako
pojavne oblike stvarnosti, kot tudi njeno substančno jedro, ki se odraža
v ideji »stvari po sebi« ali noumenona, aksiološki pojmi, je harmonija
človeškega bivanja najtesneje povezana z moralnimi predpostavkami. Za
Xu Fuguana so te vrednote dobrega tesno povezane z estetiko občutenja
lepote, ki je ena od temeljnih funkcij oziroma učinkov harmonije. Prav
zaradi tega je bila glasba po Xujevem mnenju v okviru izvornega kon
fucijanstva tako zelo pomembna. Globoko doživetje glasbene harmoni
je namreč hkrati pomeni možnost projiciranja te harmonije v območje
družbene stvarnosti:
中與和是孔門對樂所要求的美的標準. 在中與和後面, 便
有善的意味, 便足以感動人之善心.
Ravnovesje (zhong) in harmonija sta bili v konfucijanstvu osrednja estetska kriterija
glasbe. Za ravnovesjem in harmonijo se namreč skriva pomen dobrega, in to je tisto,
kar lahko gane človeško srce in v njem vzbudi dobroto (Xu 2001, 14).
Na področju konkretne družbene politike se Xu Fuguan zavzema
za politiko, ki bi omogočila doseganje »racionalne harmonije« na osno
vi razumne tekmovalnosti. Sobivanje, ki ni zgolj stvar posameznika, bi
moralo biti pogojeno z neodvisnostjo vsakega od njih in kolektivne pra
vice skupnosti bi morale biti osnovane na individualnih pravicah. (Ni
2002, 296–297)
Če pa je zrelost ljudi primerno razvita, in če so tudi vsi ostali pogoji izpolnjeni, tako da
lahko ljudje, ki razpolagajo s političnimi pravicami, živijo drug z drugim v harmoni
ji, potem sistem pravic ni več tako zelo pomemben, ali pa postane celo nepotreben.Tako
