Page 152 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
harmoničnem sistemu. Ker vidi v tovrstni paradigmi osnovo kitajske fi­
lozofije, je zanj tudi kitajski ideal življenja nujno harmoničen; v tem ide­
alu ni prostora za konflikte, niti za sebičnost: »We keep up with our­
selves the supreme excellence of balance and harmony, never tending to
be selfish and partial, and never tending to be narrow and stubborn.«
(ibid.)
Ta harmonija ni omejena zgolj na vesoljstvo, temveč predstavlja tudi kriterij za obliko­
vanje vedenjskih vzorcev in političnih idealov (Fang 1980b, 93).
Na splošno pa se Fang Dongmei v svojem idealizmu ni pretirano po­
gosto ukvarjal z vprašanji konkretne družbene stvarnosti. Harmonija, ki
je v ospredju njegove idealistične teorije, je v glavnem omejena na harmo­
nijo enovitosti človeka in narave. Kot smo videli prej, pa so ostali pred­
stavniki druge generacije modernega konfucijanstva vprašanje družbene
harmonije vendarle obravnavali nekoliko bolj konkretno in podrobno.

Razlike med otoškimi in celinskimi ideologijami

Če poskušamo potegniti vzporednico med sodobno ideologijo L. R. Ki­
tajske, ki opeva ideal harmonične družbe na eni, in razpravami o harmo­
niji, ki so nastale pod peresi teh hongkonških in tajvanskih filozofov, ne
moremo mimo nekaterih bistvenih distinkcij, ki oba diskurza v veliki
meri razmejujejo, četudi se oboji sklicujejo na konfucijanstvo kot osre­
dnji vir tovrstne družbene usklajenosti.

Zagotovo je največja razlika med njima v tem, da zagovarjajo prvi
tak ideal harmonije, ki temelji na tradiciji legalistično usmerjenega Xun­
zija. Ideologija nove neoliberalno-nacionalne velesile je zato osnovana na
precej bolj avtoritarnih in na poslušnosti državljanov temelječih predpo­
stavkah, kot so tiste, ki opredeljujejo filozofske in ideološke osnove mo­
dernega konfucijanstva. Predstavniki slednjega namreč večinoma sledi­
jo mehkejši in bolj humanistični liniji mencijanskih diskurzov, ki posa­
meznika ne potiskajo v ozadje, temveč v ospredje svojih zanimanj. Vse­
kakor nudi mencijanski diskurz neprimerno boljšo osnovo za razvoj
»demokratične«15 družbe avtonomnih posameznikov. A ker je koncept
moderno konfucijanske harmonične družbe hkrati še precej neizdelan
in ostaja zgolj na ravni teorije, ima prvi, »disciplinarni« diskurz, za ka­
terim stoji dobro opremljen, delno tudi ustrahovalen in hkrati visoko
učinkovit propagandni aparat, morda vendarle boljše možnosti skoraj­

15 Čustva in razum.