Page 142 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 142
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
Kdor pozna tone, a ne razume glasbe, sodi k neizobraženemu, preprostemu ljudstvu.
Samo plemenitnik lahko razume glasbo. (Li ji 2012, Yue ji, 5)
Vsekakor pa so bili sami toni po drugi strani dojeti tudi kot reakcija
ljudi na zunanjo stvarnost in njihova struktura je bila primerljiva s struk
turo družbe, s socialnim redom. Harmonična glasba je bila torej primer
ljiva s harmonično družbo:
凡音者，生人心者也。情動於中，故形於聲。...是故，治世之
音安以樂，其政和.
Vsi toni izhajajo iz človeške zavesti. Ko je ta pretresena zaradi čustev, se oblikuje kot
ton … Če so torej toni tistega, ki vodi državo, umirejeni, potem je njegova vlada har
monična. (ibid., 3)
樂者, 通倫理者也.
Glasba nas povezuje s strukturo etike (medčloveških odnosov). (ibid., 5)
Zato so obredi pomembna metoda doseganja harmonije med ljudmi:
禮之用，和為貴.
Pri izvajanju obredov je harmonija izjemno pomembna. (Kongzi 2012a, Xue er, 12).
Pri tem je pomembno vedeti, da imajo obredi tukaj tudi regulativno
funkcijo. Harmonija, ki ni v skladu z obredi, v konfucijanstvu namreč ni
primerna in ne predstavlja pozitivne vrednote:
知和而和，不以禮節之，亦不可行也.
Poznati harmonično usklajenost, a hkrati ustvarjati harmonijo brez njene regulacije
preko obreda – to se ne sme izvajati! (ibid.)
Tukaj naletimo na izpostavljanje regulativne oziroma normativne
funkcije osrednjega konfucijanskega koncepta li. Četudi je glasba, de
nimo, pomemben del konfucijanskih obredov, pa vsaka glasba še zdaleč
ni primerna za ušesa kultiviranih ljudi. Funkcijo ritualnega zlitja narave
in kulture, človeka in neba, posameznika in družbe lahko znotraj obre
dnosti prevzema samo »pravilna«, tj. »vzvišena glasba« (ya yue 雅樂).
Podobno je torej tudi s harmonijo8. Zato ne moremo enostransko trditi,
da je disciplinarna funkcija harmonije – v širšem pomenu – nekaj, kar je
zgolj proizvod legalističnih diskurzov.
Kot vemo, sta se najpomembnejša Konfucijeva naslednika Mencij
in Xunzi v svojih interpretacijah izvornega nauka razlikovala prav v nju
8 Prav lahko si predstavljamo, da harmonična usklajenost med ljubimci, ki niso poročeni, ali so istega
spola, ni bila ravno predmet Konfucijevega brezpogojnega odobravanja …
Kdor pozna tone, a ne razume glasbe, sodi k neizobraženemu, preprostemu ljudstvu.
Samo plemenitnik lahko razume glasbo. (Li ji 2012, Yue ji, 5)
Vsekakor pa so bili sami toni po drugi strani dojeti tudi kot reakcija
ljudi na zunanjo stvarnost in njihova struktura je bila primerljiva s struk
turo družbe, s socialnim redom. Harmonična glasba je bila torej primer
ljiva s harmonično družbo:
凡音者，生人心者也。情動於中，故形於聲。...是故，治世之
音安以樂，其政和.
Vsi toni izhajajo iz človeške zavesti. Ko je ta pretresena zaradi čustev, se oblikuje kot
ton … Če so torej toni tistega, ki vodi državo, umirejeni, potem je njegova vlada har
monična. (ibid., 3)
樂者, 通倫理者也.
Glasba nas povezuje s strukturo etike (medčloveških odnosov). (ibid., 5)
Zato so obredi pomembna metoda doseganja harmonije med ljudmi:
禮之用，和為貴.
Pri izvajanju obredov je harmonija izjemno pomembna. (Kongzi 2012a, Xue er, 12).
Pri tem je pomembno vedeti, da imajo obredi tukaj tudi regulativno
funkcijo. Harmonija, ki ni v skladu z obredi, v konfucijanstvu namreč ni
primerna in ne predstavlja pozitivne vrednote:
知和而和，不以禮節之，亦不可行也.
Poznati harmonično usklajenost, a hkrati ustvarjati harmonijo brez njene regulacije
preko obreda – to se ne sme izvajati! (ibid.)
Tukaj naletimo na izpostavljanje regulativne oziroma normativne
funkcije osrednjega konfucijanskega koncepta li. Četudi je glasba, de
nimo, pomemben del konfucijanskih obredov, pa vsaka glasba še zdaleč
ni primerna za ušesa kultiviranih ljudi. Funkcijo ritualnega zlitja narave
in kulture, človeka in neba, posameznika in družbe lahko znotraj obre
dnosti prevzema samo »pravilna«, tj. »vzvišena glasba« (ya yue 雅樂).
Podobno je torej tudi s harmonijo8. Zato ne moremo enostransko trditi,
da je disciplinarna funkcija harmonije – v širšem pomenu – nekaj, kar je
zgolj proizvod legalističnih diskurzov.
Kot vemo, sta se najpomembnejša Konfucijeva naslednika Mencij
in Xunzi v svojih interpretacijah izvornega nauka razlikovala prav v nju
8 Prav lahko si predstavljamo, da harmonična usklajenost med ljubimci, ki niso poročeni, ali so istega
spola, ni bila ravno predmet Konfucijevega brezpogojnega odobravanja …
