Page 143 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 143
preporod konfucijanstva in ambivalnentnost pojma harmonije 143
nem odnosu do človekovih prirojenih lastnosti. To je imelo seveda tudi
posledice za njun različen pogled na razmerje med posameznikom in
družbo, ter na njun odnos do družbene harmonije. Pri spodnjem krat
kem pregledu njunih citatov moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da ve
lja delo Xunzi za interpretativno izhodišče legalistično naravnane Dong
Zhongshujeve reforme, medtem ko so neokonfucijanci, (ki tvorijo tudi
osrednje izhodišče filozofskih elaboracij modernega konfucijanstva), v
glavnem izhajali iz Mencijevih interpretacij izvornega Konfucijevega
nauka. To, kar nam pri tej raziskavi najprej pade v oči, je dejstvo, da je
»legalistični«Xunzi ta koncept zelo pogosto postavljal v ospredje, med
tem ko pri »humanističnem« Menciju tako rekoč ni bil prisoten. Med
tem ko se v delu Mengzi pojavi samo trikrat, v delu Xunzi namreč nanj
naletimo kar šestinsedemdesetkrat. Mencij je pri tem koncept he vselej
uporabil v smislu medčloveške harmonije oziroma usklajenosti:
天時不如地利，地利不如人和.
Priložnosti, ki nam jih nudi nebo, niso tako pomembne kot koristi, katere nam nudi
zemlja. Te pa so zopet manj pomembne od medčloveške harmonije. (Mengzi 2012,
Gongsun Chou III, 10).
To stališče Mencij konkretno ponazori tudi na naslednjem primeru,
v katerem analizira razloge za propad nekega mesta:
城非不高也，池非不深也，兵革非不堅利也，米粟非不多
也；委而去之，是地利不如人和也.
Mestno obzidje ni bilo prenizko, in obrambni jarek okrog njega ni bil preplitev. Njego
va vojska ni bila preslabotna in tudi zalog hrane ni primanjkovalo. Iz tega vidimo, da
je harmonija med ljudmi veliko pomembnejša kot fizični pogoji (dob.: koristi, ki nam
jih nudi zemlja) (ibid.).
Ta usklajenost je zanj pogojena s prilagajanjem, saj naletimo v njego
vi uporabi termina he tudi na tovrstno pomensko konotacijo:
柳下惠，聖之和者也.
Hui iz Liuxiaja se je znal prilagajati modrecem (ibid., Wang zhang II/10).
Xunzi pri svojem razumevanju koncepta he izhaja iz njegovega iz
vornega pomena, ki je povezan z glasbeno harmonijo:
禮之敬文也，樂之中和也.
Obrednost je spoštovanje kulture, v glasbi pa je pomembna harmonija. (Xunzi 2014,
Quan xue, 12).
nem odnosu do človekovih prirojenih lastnosti. To je imelo seveda tudi
posledice za njun različen pogled na razmerje med posameznikom in
družbo, ter na njun odnos do družbene harmonije. Pri spodnjem krat
kem pregledu njunih citatov moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da ve
lja delo Xunzi za interpretativno izhodišče legalistično naravnane Dong
Zhongshujeve reforme, medtem ko so neokonfucijanci, (ki tvorijo tudi
osrednje izhodišče filozofskih elaboracij modernega konfucijanstva), v
glavnem izhajali iz Mencijevih interpretacij izvornega Konfucijevega
nauka. To, kar nam pri tej raziskavi najprej pade v oči, je dejstvo, da je
»legalistični«Xunzi ta koncept zelo pogosto postavljal v ospredje, med
tem ko pri »humanističnem« Menciju tako rekoč ni bil prisoten. Med
tem ko se v delu Mengzi pojavi samo trikrat, v delu Xunzi namreč nanj
naletimo kar šestinsedemdesetkrat. Mencij je pri tem koncept he vselej
uporabil v smislu medčloveške harmonije oziroma usklajenosti:
天時不如地利，地利不如人和.
Priložnosti, ki nam jih nudi nebo, niso tako pomembne kot koristi, katere nam nudi
zemlja. Te pa so zopet manj pomembne od medčloveške harmonije. (Mengzi 2012,
Gongsun Chou III, 10).
To stališče Mencij konkretno ponazori tudi na naslednjem primeru,
v katerem analizira razloge za propad nekega mesta:
城非不高也，池非不深也，兵革非不堅利也，米粟非不多
也；委而去之，是地利不如人和也.
Mestno obzidje ni bilo prenizko, in obrambni jarek okrog njega ni bil preplitev. Njego
va vojska ni bila preslabotna in tudi zalog hrane ni primanjkovalo. Iz tega vidimo, da
je harmonija med ljudmi veliko pomembnejša kot fizični pogoji (dob.: koristi, ki nam
jih nudi zemlja) (ibid.).
Ta usklajenost je zanj pogojena s prilagajanjem, saj naletimo v njego
vi uporabi termina he tudi na tovrstno pomensko konotacijo:
柳下惠，聖之和者也.
Hui iz Liuxiaja se je znal prilagajati modrecem (ibid., Wang zhang II/10).
Xunzi pri svojem razumevanju koncepta he izhaja iz njegovega iz
vornega pomena, ki je povezan z glasbeno harmonijo:
禮之敬文也，樂之中和也.
Obrednost je spoštovanje kulture, v glasbi pa je pomembna harmonija. (Xunzi 2014,
Quan xue, 12).
