Page 141 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 141
preporod konfucijanstva in ambivalnentnost pojma harmonije 141
Idejo o tem, da je različnost predpogoj harmonije (Motoh 2009, 99),
najdemo tudi v Konfucijevem klasiku Spomladansko-jesenski letopisi
(Chun qiu lu):
君所謂可，據亦曰可，君所謂否，據亦曰否，若以水濟水，誰
能食之，若琴瑟之專壹，誰能聽之.
Če vladar pravi, da je za neko stvar, se vsi prav tako odločijo zanjo; in če vladar pra
vi, da je proti nečemu, so vsi prav tako proti. To je tako, kot bi prilival vodo v vodo. Le
komu bi to teknilo? To je tako, kot bi igrali vso glasbo samo z enim inštrumentom. Le
kdo bi lahko to poslušal? (Kongzi 2012b, Shao gong ershi nian, 1)
Večina klasičnih besedil kaže na to, da je namreč harmonija v druž
bi zgolj projekcija oziroma metafora vzajemne usklajenosti tonov, ki je
osnova dobre glasbe.
至夫哀樂，自以事會，先遘於心，但因和聲，以自顯發.
Kar se tiče žalosti in radosti, nastanejo ta čustva zaradi dogodkov, ki jih doživljamo;
kot taka so že vnaprej vsebovana v človeški zavesti. Harmonična usklajenost zvokov in
tonov povzroči samo, da se ta (že obstoječa) čustva, izrazijo in sprostijo. (Ji 1962, 204)
Poglavje O glasbi (Yue ji 樂記) je pomemben del osrednjega konfu
cijanskega klasika Knjiga obredov (Li ji 禮記).7 Kot vemo, je po klasič
nem konfucijanstvu obrednost pomemben element družbenega delova
nja, saj vodi ljudi k vzajemni harmonizaciji. Po mnenju klasičnih proto
-filozofov, ki naj bi napisali to delo, je bila struktura glasbe sicer umetna
struktura, ki jo lahko ustvari zgolj človeška zavest. Že ton je bil po nji
hovem mnenju kultivirana inačica zvoka, katere ne more ustvariti, niti
sprejemati nobena druga vrsta:
是故，知聲而不知音者，禽獸是也.
Kdor pozna samo zvoke, ne pa tudi tonov, sodi k živalim. (Li ji 2012, Yue ji, 5)
V strukturi glasbe so videli zapleteno zaporedje slušno dojemlji
vih tonalnih in ritmičnih vzorcev in sposobnost njenega ustvarjanja ter
sprejemanja je bila zgolj privilegij najbolje izobraženih in najbolj kultivi
ranih »plemenitnikov«:
知音而不知樂者，眾庶是也。唯君子為能知樂.
7 Ker je »resnična«, »naravna« oziroma »pravilna« struktura vsega bivajočega po svojem bistvu
enotn a, lahko človek, ki se preda glasbi in se spoji z njeno notranjo ritmično in tonalno strukturo,
doseže svojo izvorno enovitost s strukturo vesoljstva, ki prihaja do izraza v starodavni kitajski frazi
»enotnost človeka in narave (tian ren heyi 天人和一)«. Zato nikakor ni slučaj, da predstavlja prav
glasba tako pomemben element konfucijanske obrednosti (li 禮).
Idejo o tem, da je različnost predpogoj harmonije (Motoh 2009, 99),
najdemo tudi v Konfucijevem klasiku Spomladansko-jesenski letopisi
(Chun qiu lu):
君所謂可，據亦曰可，君所謂否，據亦曰否，若以水濟水，誰
能食之，若琴瑟之專壹，誰能聽之.
Če vladar pravi, da je za neko stvar, se vsi prav tako odločijo zanjo; in če vladar pra
vi, da je proti nečemu, so vsi prav tako proti. To je tako, kot bi prilival vodo v vodo. Le
komu bi to teknilo? To je tako, kot bi igrali vso glasbo samo z enim inštrumentom. Le
kdo bi lahko to poslušal? (Kongzi 2012b, Shao gong ershi nian, 1)
Večina klasičnih besedil kaže na to, da je namreč harmonija v druž
bi zgolj projekcija oziroma metafora vzajemne usklajenosti tonov, ki je
osnova dobre glasbe.
至夫哀樂，自以事會，先遘於心，但因和聲，以自顯發.
Kar se tiče žalosti in radosti, nastanejo ta čustva zaradi dogodkov, ki jih doživljamo;
kot taka so že vnaprej vsebovana v človeški zavesti. Harmonična usklajenost zvokov in
tonov povzroči samo, da se ta (že obstoječa) čustva, izrazijo in sprostijo. (Ji 1962, 204)
Poglavje O glasbi (Yue ji 樂記) je pomemben del osrednjega konfu
cijanskega klasika Knjiga obredov (Li ji 禮記).7 Kot vemo, je po klasič
nem konfucijanstvu obrednost pomemben element družbenega delova
nja, saj vodi ljudi k vzajemni harmonizaciji. Po mnenju klasičnih proto
-filozofov, ki naj bi napisali to delo, je bila struktura glasbe sicer umetna
struktura, ki jo lahko ustvari zgolj človeška zavest. Že ton je bil po nji
hovem mnenju kultivirana inačica zvoka, katere ne more ustvariti, niti
sprejemati nobena druga vrsta:
是故，知聲而不知音者，禽獸是也.
Kdor pozna samo zvoke, ne pa tudi tonov, sodi k živalim. (Li ji 2012, Yue ji, 5)
V strukturi glasbe so videli zapleteno zaporedje slušno dojemlji
vih tonalnih in ritmičnih vzorcev in sposobnost njenega ustvarjanja ter
sprejemanja je bila zgolj privilegij najbolje izobraženih in najbolj kultivi
ranih »plemenitnikov«:
知音而不知樂者，眾庶是也。唯君子為能知樂.
7 Ker je »resnična«, »naravna« oziroma »pravilna« struktura vsega bivajočega po svojem bistvu
enotn a, lahko človek, ki se preda glasbi in se spoji z njeno notranjo ritmično in tonalno strukturo,
doseže svojo izvorno enovitost s strukturo vesoljstva, ki prihaja do izraza v starodavni kitajski frazi
»enotnost človeka in narave (tian ren heyi 天人和一)«. Zato nikakor ni slučaj, da predstavlja prav
glasba tako pomemben element konfucijanske obrednosti (li 禮).
