Page 137 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 137
preporod konfucijanstva in ambivalnentnost pojma harmonije 137
V zadnjih letih pa se v konfucijanskem nauku poudarja predvsem njegov
pozitivni doprinos k idejam »harmonične družbe«.
儒家思想的创立及其发展，对一个社会的和谐稳定，对一个
大国的统一治理，对人们的思想行为的规范和调整，确实产
生过巨大而深远的影响。可以说，儒家思想从其社会目的性
来看，是一种促使社会和谐、稳定发展的思想，对当前社会
主义和谐社会的构建也许有一些借鉴和启发.
Nastanek in razvoj konfucijanske miselnosti je imel dejansko daljnosežen in ogromen
pomen za stabilnost in harmoničnost družbe, za enotno vodenje velike države, ter za
urejanje in prilagajanje miselnosti ljudi. Če se nanjo ozremo z vidika njenih družbe
nih ciljev, lahko trdimo, da konfucijanska miselnost pospešuje harmonijo in stabilen
razvoj, in da lahko po vsej verjetnosti predstavlja vzor in inspiracijo za izgradnjo so
dobne socialistične harmonične družbe (Wang 2012, 2).
To seveda niti slučajno ni slučaj, saj sodi koncept »harmonične
družbe« (和諧社會 hexie shehui), katere idejno jedro naj bi vsebovala
že izvorna konfucijanska miselnost, k osrednjim elementom sodobnega
ideološkega aparata v L. R. Kitajski. Leta 2005 je kitajski predsednik Hu
Jintao 胡錦濤 javno objavil uvedbo politike »harmonične družbe«, ki
naj bi simbolno označevala nove razvojne smernice sodobne Kitajske.
Težnja po harmonizaciji družbe je bila vsaj deloma plod prvih negativ
nih posledic rapidne ekonomske liberalizacije, katero je v osemdesetih
letih prejšnjega stoletja uvedel Deng Xiaoping. Hu je od svojih predhod
nikov nasledil vse bolj razslojeno družbo. Kriza neoliberalnih ukrepov
se je kazala predvsem v vse večjih regionalnih razlikah, v krhkem in ne
zanesljivem sistemu socialnih storitev države, v množični nezaposleno
sti in strukturni revščini ter v vse večjih ekoloških problemih, ki so pe
stile državo.
Hujevo idejo o harmonični družbi (oziroma o harmoničnem svetu) je vzpodbudila
potreba po ponovnem razmisleku o politiki. Kitajska mora prilagoditi svoj odnos do
nje; tako v pogledu zunanje, kot tudi v pogledu notranje politike mora država prevze
ti aktivnejšo vlogo, če hoče soustvarjati svojo lastno usodo. »Razvoj znanosti« (kexue
fazhan guan) in »harmonična družba« služita kot orodje, ki nudi Hujevemu doma
čemu občinstvu nove razvojne cilje. »Harmonični svet« je pokazatelj dejstva, da se Ki
tajska v danem trenutku premika na novo stopnjo razvoja. Ta nova mentaliteta in ta
nov pristop – s katerim Kitajska končno »odhaja v svet«, sta tri desetletja po pričetku
V zadnjih letih pa se v konfucijanskem nauku poudarja predvsem njegov
pozitivni doprinos k idejam »harmonične družbe«.
儒家思想的创立及其发展，对一个社会的和谐稳定，对一个
大国的统一治理，对人们的思想行为的规范和调整，确实产
生过巨大而深远的影响。可以说，儒家思想从其社会目的性
来看，是一种促使社会和谐、稳定发展的思想，对当前社会
主义和谐社会的构建也许有一些借鉴和启发.
Nastanek in razvoj konfucijanske miselnosti je imel dejansko daljnosežen in ogromen
pomen za stabilnost in harmoničnost družbe, za enotno vodenje velike države, ter za
urejanje in prilagajanje miselnosti ljudi. Če se nanjo ozremo z vidika njenih družbe
nih ciljev, lahko trdimo, da konfucijanska miselnost pospešuje harmonijo in stabilen
razvoj, in da lahko po vsej verjetnosti predstavlja vzor in inspiracijo za izgradnjo so
dobne socialistične harmonične družbe (Wang 2012, 2).
To seveda niti slučajno ni slučaj, saj sodi koncept »harmonične
družbe« (和諧社會 hexie shehui), katere idejno jedro naj bi vsebovala
že izvorna konfucijanska miselnost, k osrednjim elementom sodobnega
ideološkega aparata v L. R. Kitajski. Leta 2005 je kitajski predsednik Hu
Jintao 胡錦濤 javno objavil uvedbo politike »harmonične družbe«, ki
naj bi simbolno označevala nove razvojne smernice sodobne Kitajske.
Težnja po harmonizaciji družbe je bila vsaj deloma plod prvih negativ
nih posledic rapidne ekonomske liberalizacije, katero je v osemdesetih
letih prejšnjega stoletja uvedel Deng Xiaoping. Hu je od svojih predhod
nikov nasledil vse bolj razslojeno družbo. Kriza neoliberalnih ukrepov
se je kazala predvsem v vse večjih regionalnih razlikah, v krhkem in ne
zanesljivem sistemu socialnih storitev države, v množični nezaposleno
sti in strukturni revščini ter v vse večjih ekoloških problemih, ki so pe
stile državo.
Hujevo idejo o harmonični družbi (oziroma o harmoničnem svetu) je vzpodbudila
potreba po ponovnem razmisleku o politiki. Kitajska mora prilagoditi svoj odnos do
nje; tako v pogledu zunanje, kot tudi v pogledu notranje politike mora država prevze
ti aktivnejšo vlogo, če hoče soustvarjati svojo lastno usodo. »Razvoj znanosti« (kexue
fazhan guan) in »harmonična družba« služita kot orodje, ki nudi Hujevemu doma
čemu občinstvu nove razvojne cilje. »Harmonični svet« je pokazatelj dejstva, da se Ki
tajska v danem trenutku premika na novo stopnjo razvoja. Ta nova mentaliteta in ta
nov pristop – s katerim Kitajska končno »odhaja v svet«, sta tri desetletja po pričetku
