Page 136 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 136
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
v tej kampanji razumljena kot prototip reakcionarnosti in tradicionaliz
ma, četudi je bila kampanja naperjena proti (že umrlemu) Lin Biaotu in
proti zmernemu politiku Zhou Enlaiju« (Motoh 2009, 91).
A že slabi dve desetletji zatem se je ta kritika – za mnoge poznaval
ce povsem nepričakovano – sprevrgla v svoje nasprotje. Kot izpostavlja
Helena Motoh (ibid.), se je eno prvih znamenj tega preobrata pojavilo v
govoru Gu Muja, enega idejnih očetov kitajske modernizacije ob prosla
vi 2540. obletnice Konfucijevega rojstva (leta 1989). V njem je izpostavil
pomen »pravilnega« (beri: popravljenega) odnosa do tradicionalne na
cionalne kulture in se zavzel za ponovno oživljanje pozitivnih elementov
konfucijanske miselnosti v okviru sintez z zahodnimi idejami. Zavzel se
je tudi za to, da bi morala imeti kitajska tradicija znotraj te sinteze pred
nost pred zahodno (ibid.).
Ta »uradni« obrat h konfucijanstvu – sprememba partijske dikcije, ustanavljanje od
delkov in kateder za »nacionalne študije«2 ter ustanovitev mreže »Konfucijevih in
štitutov« – pa, kot v svoji knjigi China’s New Confucianism analizira Daniel A. Bell
(Bell 2008), nikakor ni ostal omejen le na deklarativne žanre političnega vrha, temveč
so se h konfucijanstvu zatekli tudi številni intelektualci, da bi jim pomagalo osmisliti
(tradicionalne) družbene prakse in da bi s pomočjo konfucijanstva lahko našli nači
ne reševanja težavnega socialnega in političnega položaja, v kakršnem se je znašla Ki
tajska (ibid.).
Pri tem velja omeniti tudi vrsto sorodnih pojavov (ibid.), kakršen je
na primer fenomen populističnih knjižnih uspešnic Yu Dan 于丹, pro
fesorice pekinške Univerze Renmin, v katerih je Konfucijeve Razpra
ve (Lunyu 論語) interpretirala kot nekakšne priročnike za osebno rast,
vpisne statistike fakultet, ki pričajo o tem, da imajo profesorji »konfuci
janskih« predmetov nabito polne predavalnice, ter novo modo ustana
vljanja zasebnih šol, ki nudijo študij konfucijanskih klasikov za vsakogar
– od otrok in mladine pa vse do sodobnih poslovnežev. Številni teoreti
ki si prizadevajo za rehabilitacijo konfucijanstva tudi na ravni njegovega
razmerja do kitajske modernizacije:
尊重孔子，在传统的边际上持续地创新，这样的现代化，才
是保持国民共同体之主体性的现代化.
Šele na osnovi spoštovanja Konfucija in ustvarjalne nadgradnje njegove tradicije lah
ko vodi k modernizaciji, ki bo znala ohraniti subjektnost posameznika znotraj celovi
tosti naroda (Qiu 2011, 1).
2 Nacionalne študije: Guo xue 國學. Dandanes je na Kitajskem govor celo o tako imenovani »vroči-
ci nacionalnih študij« (guo xue re 國學熱).
v tej kampanji razumljena kot prototip reakcionarnosti in tradicionaliz
ma, četudi je bila kampanja naperjena proti (že umrlemu) Lin Biaotu in
proti zmernemu politiku Zhou Enlaiju« (Motoh 2009, 91).
A že slabi dve desetletji zatem se je ta kritika – za mnoge poznaval
ce povsem nepričakovano – sprevrgla v svoje nasprotje. Kot izpostavlja
Helena Motoh (ibid.), se je eno prvih znamenj tega preobrata pojavilo v
govoru Gu Muja, enega idejnih očetov kitajske modernizacije ob prosla
vi 2540. obletnice Konfucijevega rojstva (leta 1989). V njem je izpostavil
pomen »pravilnega« (beri: popravljenega) odnosa do tradicionalne na
cionalne kulture in se zavzel za ponovno oživljanje pozitivnih elementov
konfucijanske miselnosti v okviru sintez z zahodnimi idejami. Zavzel se
je tudi za to, da bi morala imeti kitajska tradicija znotraj te sinteze pred
nost pred zahodno (ibid.).
Ta »uradni« obrat h konfucijanstvu – sprememba partijske dikcije, ustanavljanje od
delkov in kateder za »nacionalne študije«2 ter ustanovitev mreže »Konfucijevih in
štitutov« – pa, kot v svoji knjigi China’s New Confucianism analizira Daniel A. Bell
(Bell 2008), nikakor ni ostal omejen le na deklarativne žanre političnega vrha, temveč
so se h konfucijanstvu zatekli tudi številni intelektualci, da bi jim pomagalo osmisliti
(tradicionalne) družbene prakse in da bi s pomočjo konfucijanstva lahko našli nači
ne reševanja težavnega socialnega in političnega položaja, v kakršnem se je znašla Ki
tajska (ibid.).
Pri tem velja omeniti tudi vrsto sorodnih pojavov (ibid.), kakršen je
na primer fenomen populističnih knjižnih uspešnic Yu Dan 于丹, pro
fesorice pekinške Univerze Renmin, v katerih je Konfucijeve Razpra
ve (Lunyu 論語) interpretirala kot nekakšne priročnike za osebno rast,
vpisne statistike fakultet, ki pričajo o tem, da imajo profesorji »konfuci
janskih« predmetov nabito polne predavalnice, ter novo modo ustana
vljanja zasebnih šol, ki nudijo študij konfucijanskih klasikov za vsakogar
– od otrok in mladine pa vse do sodobnih poslovnežev. Številni teoreti
ki si prizadevajo za rehabilitacijo konfucijanstva tudi na ravni njegovega
razmerja do kitajske modernizacije:
尊重孔子，在传统的边际上持续地创新，这样的现代化，才
是保持国民共同体之主体性的现代化.
Šele na osnovi spoštovanja Konfucija in ustvarjalne nadgradnje njegove tradicije lah
ko vodi k modernizaciji, ki bo znala ohraniti subjektnost posameznika znotraj celovi
tosti naroda (Qiu 2011, 1).
2 Nacionalne študije: Guo xue 國學. Dandanes je na Kitajskem govor celo o tako imenovani »vroči-
ci nacionalnih študij« (guo xue re 國學熱).
