Page 41 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 41
- Interpretiranje, uporaba in evalviranje matematičnih rezultatov
Za snovalce politik in tiste, ki so bolj vpleteni v vsakdanje izobraževanje dijakov, je po-
membno vedeti, kako učinkovito se dijaki lahko vključujejo v te procese. Izsledki raziska-
ve PISA na področju formuliranja matematičnih situacij kažejo, kako učinkoviti so dija-
ki pri prepoznavanju in opredeljevanju priložnosti, v katerih lahko uporabijo matematiko
v problemskih situacijah in nato poiščejo ustrezno matematično strukturo, s katero pro-
blem v kontekstu formulirajo.
Rezultati na področju uporabljanja kažejo, kako dobro so dijaki sposobni računati in
obdelovati podatke ter pri tem uporabiti znane koncepte in dejstva, da bi prišli do mate-
matične rešitve matematično formuliranega problema, rezultati na področju procesa in-
terpretiranja pa nam povedo, kako učinkovito znajo dijaki razmišljati o matematičnih re-
šitvah in zaključkih, jih interpretirati v kontekstu problema iz resničnega sveta in določiti,
ali so rezultati in zaključki sprejemljivi.
Zmožnost dijakov, da matematiko prilagodijo problemom in situacijam, je odvisna od
njihovih spretnosti v vseh treh omenjenih procesih, razumevanje njihove učinkovitosti v
vsaki posamezni kategoriji pa lahko pomaga pri razpravah na ravni politike in odločitvah,
ki so povezane z izvajanjem pouka.
Matematično formuliranje situacij
Kot že omenjeno, se izraz formulirati v okviru opredelitve matematične pismenosti na-
naša na zmožnost posameznikov, da prepoznajo in opredelijo možnosti uporabe mate-
matike in nato predvidijo matematične strukture za reševanje problema, ki je umeščen v
kontekst. V procesu matematičnega formuliranja situacij posamezniki določijo, kje lahko
uporabijo matematiko, da bi umestili, analizirali, in rešili problem. Problem iz resničnega
sveta prenesejo na področje matematike in ga ponazorijo z matematično strukturo, prika-
zom in vsemi posebnostmi, ki ga spremljajo. O problemu razmišljajo, osmišljajo omejitve
in tvorijo domneve. Natančneje pa proces matematičnega formuliranja situacij vključuje
naslednje dejavnosti:
- opredeljevanje matematičnih vidikov problema, ki je umeščen v kontekst re-
sničnega sveta in prepoznavanje pomembnih spremenljivk,
- prepoznavanje matematične strukture v problemih ali situacijah,
- poenostavljanje situacije ali problema z namenom prilagoditve matematični
analizi,
41
Za snovalce politik in tiste, ki so bolj vpleteni v vsakdanje izobraževanje dijakov, je po-
membno vedeti, kako učinkovito se dijaki lahko vključujejo v te procese. Izsledki raziska-
ve PISA na področju formuliranja matematičnih situacij kažejo, kako učinkoviti so dija-
ki pri prepoznavanju in opredeljevanju priložnosti, v katerih lahko uporabijo matematiko
v problemskih situacijah in nato poiščejo ustrezno matematično strukturo, s katero pro-
blem v kontekstu formulirajo.
Rezultati na področju uporabljanja kažejo, kako dobro so dijaki sposobni računati in
obdelovati podatke ter pri tem uporabiti znane koncepte in dejstva, da bi prišli do mate-
matične rešitve matematično formuliranega problema, rezultati na področju procesa in-
terpretiranja pa nam povedo, kako učinkovito znajo dijaki razmišljati o matematičnih re-
šitvah in zaključkih, jih interpretirati v kontekstu problema iz resničnega sveta in določiti,
ali so rezultati in zaključki sprejemljivi.
Zmožnost dijakov, da matematiko prilagodijo problemom in situacijam, je odvisna od
njihovih spretnosti v vseh treh omenjenih procesih, razumevanje njihove učinkovitosti v
vsaki posamezni kategoriji pa lahko pomaga pri razpravah na ravni politike in odločitvah,
ki so povezane z izvajanjem pouka.
Matematično formuliranje situacij
Kot že omenjeno, se izraz formulirati v okviru opredelitve matematične pismenosti na-
naša na zmožnost posameznikov, da prepoznajo in opredelijo možnosti uporabe mate-
matike in nato predvidijo matematične strukture za reševanje problema, ki je umeščen v
kontekst. V procesu matematičnega formuliranja situacij posamezniki določijo, kje lahko
uporabijo matematiko, da bi umestili, analizirali, in rešili problem. Problem iz resničnega
sveta prenesejo na področje matematike in ga ponazorijo z matematično strukturo, prika-
zom in vsemi posebnostmi, ki ga spremljajo. O problemu razmišljajo, osmišljajo omejitve
in tvorijo domneve. Natančneje pa proces matematičnega formuliranja situacij vključuje
naslednje dejavnosti:
- opredeljevanje matematičnih vidikov problema, ki je umeščen v kontekst re-
sničnega sveta in prepoznavanje pomembnih spremenljivk,
- prepoznavanje matematične strukture v problemih ali situacijah,
- poenostavljanje situacije ali problema z namenom prilagoditve matematični
analizi,
41
