Page 38 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 38
nje smiselnosti rezultatov – so bistvo matematične pismenosti, ki je povezana s sklopom
Količine.
Izražanje količine je poglavitna metoda, s katero opisujemo in merimo obširen sklop
značilnosti različnih vidikov sveta. Omogoča modeliranje situacij, raziskovanje spremen-
ljivk in odnosov, opisovanje in obravnavanje likov in teles, urejanje in interpretiranje po-
datkov in merjenje ter ugotavljanje verjetnosti. Tako matematična pismenost v vsebinskem
sklopu Količine zahteva poznavanje števil in številskih operacij v raznolikih kontekstih.
Naloga Rock koncert (glej Izhodišča merjenja matematične pismenosti 2006, str. 117), upo-
rabljena v raziskavi PISA 2003, je primer vsebinskega sklopa Količine. V tej nalogi mora
dijak glede na velikost pravokotnega koncertnega prostora oceniti skupno število ljudi, ki
se udeležujejo koncerta. Ta naloga vsebuje tudi nekatere elemente, ki so povezani z vse-
binskim sklopom Liki in telesa, vendar je prvotno namenjena ugotavljanju površine, ki
bi jo potreboval udeleženec koncerta, in glede na celotno razpoložljivo površino računa-
nju, koliko ljudi se bo koncerta lahko udeležilo. Glede na to, da je to naloga z vprašanji iz-
birnega tipa, lahko dijaki izračun opravijo po vzvratni poti, tako da na podlagi površine
koncertnega prostora in vseh možnih odgovorov izračunajo velikost ustreznega prostora
za vsakega posameznega udeleženca ter opredelijo, kateri rezultat je najbolj smiseln. Ker
so možni odgovori navedeni v tisočicah (npr. 2000, 5000), ta naloga zahteva tudi dijako-
ve spretnosti presojanja.
Verjetnost in delo s podatki
V znanosti, tehnologiji in vsakdanjem življenju se srečujemo z verjetnostjo. Verjetnost
je torej pojav, ki sega v samo bistvo matematičnega analiziranja številnih problemskih si-
tuacij, zato so tudi nastali verjetnostna teorija števil, statistika in tehnike prikazovanja po-
datkov in opisov. Vsebinski sklop Verjetnost in delo s podatki obsega prepoznavanje, kje so
spremembe v procesih ob hkratnem upoštevanju izražanja količine, soočanje z verjetno-
stjo, naključji in napakami pri merjenju. Prav tako obsega oblikovanje, interpretiranje in
vrednotenje zaključkov v tistih situacijah, v katerih verjetnost igra osrednjo vlogo. Pred-
stavitev in interpretacija podatkov sta ključna koncepta tega vsebinskega sklopa (Moore,
1997).
Verjetnost je del znanstvenih predvidevanj, rezultatov anket, vremenskih napovedi
in ekonomskih modelov. Ustaljena področja učnih kurikulov verjetnosti in statistike nu-
dijo formalna sredstva za opisovanje, modeliranje in interpretiranje določenih vrst verje-
tnostnih pojavov in sklepanj. Poleg tega poznavanje števil in vidikov algebre, kot so grafi
in simbolni prikazi, prispeva k lažjemu obravnavanju problemov tega vsebinskega sklopa.
38
Količine.
Izražanje količine je poglavitna metoda, s katero opisujemo in merimo obširen sklop
značilnosti različnih vidikov sveta. Omogoča modeliranje situacij, raziskovanje spremen-
ljivk in odnosov, opisovanje in obravnavanje likov in teles, urejanje in interpretiranje po-
datkov in merjenje ter ugotavljanje verjetnosti. Tako matematična pismenost v vsebinskem
sklopu Količine zahteva poznavanje števil in številskih operacij v raznolikih kontekstih.
Naloga Rock koncert (glej Izhodišča merjenja matematične pismenosti 2006, str. 117), upo-
rabljena v raziskavi PISA 2003, je primer vsebinskega sklopa Količine. V tej nalogi mora
dijak glede na velikost pravokotnega koncertnega prostora oceniti skupno število ljudi, ki
se udeležujejo koncerta. Ta naloga vsebuje tudi nekatere elemente, ki so povezani z vse-
binskim sklopom Liki in telesa, vendar je prvotno namenjena ugotavljanju površine, ki
bi jo potreboval udeleženec koncerta, in glede na celotno razpoložljivo površino računa-
nju, koliko ljudi se bo koncerta lahko udeležilo. Glede na to, da je to naloga z vprašanji iz-
birnega tipa, lahko dijaki izračun opravijo po vzvratni poti, tako da na podlagi površine
koncertnega prostora in vseh možnih odgovorov izračunajo velikost ustreznega prostora
za vsakega posameznega udeleženca ter opredelijo, kateri rezultat je najbolj smiseln. Ker
so možni odgovori navedeni v tisočicah (npr. 2000, 5000), ta naloga zahteva tudi dijako-
ve spretnosti presojanja.
Verjetnost in delo s podatki
V znanosti, tehnologiji in vsakdanjem življenju se srečujemo z verjetnostjo. Verjetnost
je torej pojav, ki sega v samo bistvo matematičnega analiziranja številnih problemskih si-
tuacij, zato so tudi nastali verjetnostna teorija števil, statistika in tehnike prikazovanja po-
datkov in opisov. Vsebinski sklop Verjetnost in delo s podatki obsega prepoznavanje, kje so
spremembe v procesih ob hkratnem upoštevanju izražanja količine, soočanje z verjetno-
stjo, naključji in napakami pri merjenju. Prav tako obsega oblikovanje, interpretiranje in
vrednotenje zaključkov v tistih situacijah, v katerih verjetnost igra osrednjo vlogo. Pred-
stavitev in interpretacija podatkov sta ključna koncepta tega vsebinskega sklopa (Moore,
1997).
Verjetnost je del znanstvenih predvidevanj, rezultatov anket, vremenskih napovedi
in ekonomskih modelov. Ustaljena področja učnih kurikulov verjetnosti in statistike nu-
dijo formalna sredstva za opisovanje, modeliranje in interpretiranje določenih vrst verje-
tnostnih pojavov in sklepanj. Poleg tega poznavanje števil in vidikov algebre, kot so grafi
in simbolni prikazi, prispeva k lažjemu obravnavanju problemov tega vsebinskega sklopa.
38
