Page 43 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 43
rabe matematičnih konceptov, dejstev, postopkov in sklepanja pri reševanju problemov
morajo posamezniki izvesti matematične postopke, ki so potrebni za izpeljavo rezultatov,
in poiskati matematično rešitev (npr. z računanjem, reševanjem enačb, logičnimi izpelja-
vami na podlagi matematičnih domnev, računanjem s simboli, povzemanjem matematič-
nih podatkov iz tabel in grafov, prikazom in preoblikovanjem teles v prostoru in analizi-
ranjem podatkov). Ukvarjajo se z modelom problemske situacije, vzpostavljajo pravilnosti,
prepoznavajo povezave med matematičnimi entitetami in oblikujejo matematične argu-
mente. Natančneje pa proces uporabe matematičnih konceptov, dejstev, postopkov in sklepa-
nja obsega dejavnosti, kot so:
- izpeljevanje in izvajanje strategij, s katerimi iščemo matematične rešitve,
- uporaba matematičnih orodij,
- uporaba matematičnih dejstev, pravil, algoritmov in struktur pri iskanju reši-
tev,
- uporaba števil, grafičnih in statističnih podatkov, algebraičnih izrazov in
enačb ter geometrijskih prikazov,
- oblikovanje matematičnih diagramov, grafov in struktur ter izpeljevanje ma-
tematičnih podatkov iz njih,
- uporaba različnih prikazov v procesu iskanja rešitev in prehajanje med njimi,
- posploševanje na podlagi rezultatov, ki so dobljeni z uporabo matematičnih
postopkov pri iskanju rešitev,
- razmišljanje o matematičnih argumentih in razlaganje ter utemeljevanje ma-
tematičnih rezultatov.
Interpretiranje, uporaba in evalviranje matematičnih rezultatov
Izraz interpretirati v opredelitvi matematične pismenosti je osredinjen na zmožnost
posameznika, da razmišlja o matematičnih rešitvah, rezultatih ali zaključkih in jih inter-
pretira v kontekstu problemov iz resničnega sveta. Izraz obsega pretvorbo matematičnih
rešitev v kontekst problema ali povratno sklepanje in ugotavljanje, ali so rezultati spreje-
mljivi in smiselni v kontekstu problema. Ta kategorija matematičnih procesov obsega na
sliki 3 obe puščici: tako puščico »interpretiranje« kot puščico »evalviranje«, ki sta pri-
kazani v prej opredeljenem modelu matematične pismenosti v praksi (glej sliko 3). V tem
procesu od posameznikov zahtevamo, da oblikujejo in posredujejo razlage in argumente
v kontekstu problema, pri tem pa razmislijo o procesu modeliranja in njegovih rezultatih.
43
morajo posamezniki izvesti matematične postopke, ki so potrebni za izpeljavo rezultatov,
in poiskati matematično rešitev (npr. z računanjem, reševanjem enačb, logičnimi izpelja-
vami na podlagi matematičnih domnev, računanjem s simboli, povzemanjem matematič-
nih podatkov iz tabel in grafov, prikazom in preoblikovanjem teles v prostoru in analizi-
ranjem podatkov). Ukvarjajo se z modelom problemske situacije, vzpostavljajo pravilnosti,
prepoznavajo povezave med matematičnimi entitetami in oblikujejo matematične argu-
mente. Natančneje pa proces uporabe matematičnih konceptov, dejstev, postopkov in sklepa-
nja obsega dejavnosti, kot so:
- izpeljevanje in izvajanje strategij, s katerimi iščemo matematične rešitve,
- uporaba matematičnih orodij,
- uporaba matematičnih dejstev, pravil, algoritmov in struktur pri iskanju reši-
tev,
- uporaba števil, grafičnih in statističnih podatkov, algebraičnih izrazov in
enačb ter geometrijskih prikazov,
- oblikovanje matematičnih diagramov, grafov in struktur ter izpeljevanje ma-
tematičnih podatkov iz njih,
- uporaba različnih prikazov v procesu iskanja rešitev in prehajanje med njimi,
- posploševanje na podlagi rezultatov, ki so dobljeni z uporabo matematičnih
postopkov pri iskanju rešitev,
- razmišljanje o matematičnih argumentih in razlaganje ter utemeljevanje ma-
tematičnih rezultatov.
Interpretiranje, uporaba in evalviranje matematičnih rezultatov
Izraz interpretirati v opredelitvi matematične pismenosti je osredinjen na zmožnost
posameznika, da razmišlja o matematičnih rešitvah, rezultatih ali zaključkih in jih inter-
pretira v kontekstu problemov iz resničnega sveta. Izraz obsega pretvorbo matematičnih
rešitev v kontekst problema ali povratno sklepanje in ugotavljanje, ali so rezultati spreje-
mljivi in smiselni v kontekstu problema. Ta kategorija matematičnih procesov obsega na
sliki 3 obe puščici: tako puščico »interpretiranje« kot puščico »evalviranje«, ki sta pri-
kazani v prej opredeljenem modelu matematične pismenosti v praksi (glej sliko 3). V tem
procesu od posameznikov zahtevamo, da oblikujejo in posredujejo razlage in argumente
v kontekstu problema, pri tem pa razmislijo o procesu modeliranja in njegovih rezultatih.
43
