Page 45 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 45
eznik lahko usvoji, da bi razumel in se dejavno vključeval v svet na matematičen način
ali da bi reševal probleme. S tem, ko posameznik razvija matematično pismenost, je sposo-
ben uporabljati čedalje višjo stopnjo osnovnih matematičnih zmožnosti (Watson in Cal-
lingham, 2003). Tako se poveča aktivacija osnovnih matematičnih sposobnosti, ki je po-
vezana tudi s zahtevnostno stopnjo nalog. To védenje strokovnjaki na mednarodni ravni
raziskave uporabljajo kot osnovo pri opisovanju različnih zahtevnostnih stopenj matema-
tične pismenosti, o katerih bomo govorili v nadaljevanju izhodišč.
7 osnovnih matematičnih kompetenc, ki jih v okviru kategorije procesov uporabljamo
v izhodiščih matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012, so:
- Sporočanje: Posameznik opazi nekatere izzive in je spodbujen pri prepozna-
vanju in razumevanju problemske situacije. Branje, razčlenjevanje in interpretira-
nje trditev, vprašanj, nalog ali predmetov daje posamezniku zmožnost, da oblikuje
miselni model situacije, kar pa je pomemben korak pri razumevanju, razjasnje-
vanju in formuliranju problema. Med procesom reševanja mora vmesne rezultate
povzeti ali predstaviti. Pozneje, ko je rešitev že odkril, pa jo mora dijak predstaviti
in morda razložiti in zagovarjati pred drugimi.
- Matematiziranje: Matematična pismenost lahko obsega pretvorbo problema,
ki smo ga opredelili v resničnem svetu, v strogo matematično obliko (ki lahko
obsega strukturiranje, konceptualiziranje, domnevanje in/ali formuliranje mode-
la), ali pa interpretiranje in evalviranje matematičnega rezultata ali matematične-
ga modela glede na prvotno zastavljen problem. Izraz matematiziranje uporablja-
mo, da bi opisali osnovne matematične dejavnosti.
- Predstavljanje: K matematični pismenosti pogosto vključujemo tudi prika-
ze matematičnih teles in situacij, kar lahko vključuje izbiranje prikazov, njihovo
interpretacijo, pretvarjanje in uporabo različnih prikazov, da bi ujeli situacijo, se
ukvarjali s problemom ali predstavili svoje delo. Omenjeni prikazi vključujejo gra-
fe, tabele, diagrame, slike, enačbe, formule, besedilne opise in oprijemljivo gradi-
vo.
- Sklepanje in utemeljevanje: Sklepanje in utemeljevanje imenujemo matematič-
no kompetenco, ki je na preizkušnji v različnih stopnjah in dejavnostih, poveza-
nih z matematično pismenostjo. Ta kompetenca obsega smiselne procese, s katerimi
raziskujemo in povezujemo korake pri reševanju problema, zato da lahko sklepa-
mo in preverjamo tisto, kar govori v njihov prid, ali utemeljimo trditve in rešitve
problemov.
45
ali da bi reševal probleme. S tem, ko posameznik razvija matematično pismenost, je sposo-
ben uporabljati čedalje višjo stopnjo osnovnih matematičnih zmožnosti (Watson in Cal-
lingham, 2003). Tako se poveča aktivacija osnovnih matematičnih sposobnosti, ki je po-
vezana tudi s zahtevnostno stopnjo nalog. To védenje strokovnjaki na mednarodni ravni
raziskave uporabljajo kot osnovo pri opisovanju različnih zahtevnostnih stopenj matema-
tične pismenosti, o katerih bomo govorili v nadaljevanju izhodišč.
7 osnovnih matematičnih kompetenc, ki jih v okviru kategorije procesov uporabljamo
v izhodiščih matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012, so:
- Sporočanje: Posameznik opazi nekatere izzive in je spodbujen pri prepozna-
vanju in razumevanju problemske situacije. Branje, razčlenjevanje in interpretira-
nje trditev, vprašanj, nalog ali predmetov daje posamezniku zmožnost, da oblikuje
miselni model situacije, kar pa je pomemben korak pri razumevanju, razjasnje-
vanju in formuliranju problema. Med procesom reševanja mora vmesne rezultate
povzeti ali predstaviti. Pozneje, ko je rešitev že odkril, pa jo mora dijak predstaviti
in morda razložiti in zagovarjati pred drugimi.
- Matematiziranje: Matematična pismenost lahko obsega pretvorbo problema,
ki smo ga opredelili v resničnem svetu, v strogo matematično obliko (ki lahko
obsega strukturiranje, konceptualiziranje, domnevanje in/ali formuliranje mode-
la), ali pa interpretiranje in evalviranje matematičnega rezultata ali matematične-
ga modela glede na prvotno zastavljen problem. Izraz matematiziranje uporablja-
mo, da bi opisali osnovne matematične dejavnosti.
- Predstavljanje: K matematični pismenosti pogosto vključujemo tudi prika-
ze matematičnih teles in situacij, kar lahko vključuje izbiranje prikazov, njihovo
interpretacijo, pretvarjanje in uporabo različnih prikazov, da bi ujeli situacijo, se
ukvarjali s problemom ali predstavili svoje delo. Omenjeni prikazi vključujejo gra-
fe, tabele, diagrame, slike, enačbe, formule, besedilne opise in oprijemljivo gradi-
vo.
- Sklepanje in utemeljevanje: Sklepanje in utemeljevanje imenujemo matematič-
no kompetenco, ki je na preizkušnji v različnih stopnjah in dejavnostih, poveza-
nih z matematično pismenostjo. Ta kompetenca obsega smiselne procese, s katerimi
raziskujemo in povezujemo korake pri reševanju problema, zato da lahko sklepa-
mo in preverjamo tisto, kar govori v njihov prid, ali utemeljimo trditve in rešitve
problemov.
45
