Page 26 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 26
y (IALS, 1994, 1997 in 1998). V njej se je odražal zlasti poudarek raziskave IALS na
vlogi bralnih spretnosti pri aktivnem sodelovanju v družbi. Nanjo so vplivale tudi sodob-
ne – in še zmeraj aktualne – teorije branja, ki poudarjajo interaktivno naravo branja (De-
chant, 1991; McCormick, 1988; Rumelhart, 1985), modeli razumevanja diskurza (Graes-
ser et al.,1997; Kintsch, 1998) in teorije uspešnosti reševanja bralnih nalog (Kirsch, 2001;
Kirsch in Mosenthal, 1990).
Izhodišča cikla raziskave PISA 2009 ohranjajo velik del vsebine izhodišč cikla 2000
ter upoštevajo enega od osrednjih ciljev raziskave PISA: zbiranje in poročanje o trendih v
dosežkih pri branju, matematiki in naravoslovju. Vendar pa naj bi bila izhodišča za vsako
posamezno področje tudi razvijajoči se dokument, ki se prilagaja novim odkritjem v teo-
riji in praksi ter jih tudi vključuje. Izhodišča so se torej v veliki meri razvila in kot taka od-
ražajo takó naše razširjeno razumevanje narave branja kot spremembe v svetu.
Nova verzija izhodišč merjenja bralne pismenosti prinaša dve ključni spremembi.
Vključuje namreč branje elektronskih besedil ter izpopolnjena koncepta bralne zavzeto-
sti in metakognicije.
V izhodiščih merjenja bralne pismenosti za cikel PISA 2000 so bila elektronska bese-
dila omenjena le mimogrede: »Pričakovati je, da bodo elektronska besedila uporabljena
v prihodnjih ciklih raziskave, vendar zaradi pomanjkanja časa in premajhne dostopnosti
ne bodo vključena v pričujoči cikel.« (OECD, 1999) Cikel raziskave PISA 2009 je prine-
sel novo zavest o vse večji razširjenosti digitalnih besedil na številnih področjih našega ži-
vljenja: zasebnem, družbenem in ekonomskem. Nove zahteve glede bralnih sposobnosti,
ki jih ustvarja digitalni svet, so pripeljale do tega, da so strokovnjaki v izhodišča vključi-
li elektronsko branje. Ta vključitev je pripeljala do nekoliko spremenjene definicije besedil
in miselnih procesov, ki jih bralci uporabljajo pri pristopanju k besedilom. Pričujoča verzi-
ja izhodišč torej upošteva dejstvo, da mora vsaka opredelitev branja v 21. stoletju vključe-
vati tako tiskana kot digitalna besedila.
PISA je prva velika raziskava, ki meri branje elektronskih besedil. Zato je ta pobuda
kljub temu, da temelji na sodobni teoriji in najboljših praksah z vsega sveta, neizbežno
zgolj prvi korak. Na to kaže dejstvo, da se vse sodelujoče države v raziskavi PISA 2009
niso odločile za sodelovanje pri merjenju branja elektronskih besedil; slednje je zato osta-
lo mednarodna izbirna vsebina. Merjenje branja elektronskih besedil bo v naslednjih ci-
klih ponovno pregledano in izpopolnjeno, da bo usklajeno z razvijajočimi se tehnologi-
jami, z merilnimi instrumenti in s konceptualnim razumevanjem vpliva elektronskih
medijev.
26
vlogi bralnih spretnosti pri aktivnem sodelovanju v družbi. Nanjo so vplivale tudi sodob-
ne – in še zmeraj aktualne – teorije branja, ki poudarjajo interaktivno naravo branja (De-
chant, 1991; McCormick, 1988; Rumelhart, 1985), modeli razumevanja diskurza (Graes-
ser et al.,1997; Kintsch, 1998) in teorije uspešnosti reševanja bralnih nalog (Kirsch, 2001;
Kirsch in Mosenthal, 1990).
Izhodišča cikla raziskave PISA 2009 ohranjajo velik del vsebine izhodišč cikla 2000
ter upoštevajo enega od osrednjih ciljev raziskave PISA: zbiranje in poročanje o trendih v
dosežkih pri branju, matematiki in naravoslovju. Vendar pa naj bi bila izhodišča za vsako
posamezno področje tudi razvijajoči se dokument, ki se prilagaja novim odkritjem v teo-
riji in praksi ter jih tudi vključuje. Izhodišča so se torej v veliki meri razvila in kot taka od-
ražajo takó naše razširjeno razumevanje narave branja kot spremembe v svetu.
Nova verzija izhodišč merjenja bralne pismenosti prinaša dve ključni spremembi.
Vključuje namreč branje elektronskih besedil ter izpopolnjena koncepta bralne zavzeto-
sti in metakognicije.
V izhodiščih merjenja bralne pismenosti za cikel PISA 2000 so bila elektronska bese-
dila omenjena le mimogrede: »Pričakovati je, da bodo elektronska besedila uporabljena
v prihodnjih ciklih raziskave, vendar zaradi pomanjkanja časa in premajhne dostopnosti
ne bodo vključena v pričujoči cikel.« (OECD, 1999) Cikel raziskave PISA 2009 je prine-
sel novo zavest o vse večji razširjenosti digitalnih besedil na številnih področjih našega ži-
vljenja: zasebnem, družbenem in ekonomskem. Nove zahteve glede bralnih sposobnosti,
ki jih ustvarja digitalni svet, so pripeljale do tega, da so strokovnjaki v izhodišča vključi-
li elektronsko branje. Ta vključitev je pripeljala do nekoliko spremenjene definicije besedil
in miselnih procesov, ki jih bralci uporabljajo pri pristopanju k besedilom. Pričujoča verzi-
ja izhodišč torej upošteva dejstvo, da mora vsaka opredelitev branja v 21. stoletju vključe-
vati tako tiskana kot digitalna besedila.
PISA je prva velika raziskava, ki meri branje elektronskih besedil. Zato je ta pobuda
kljub temu, da temelji na sodobni teoriji in najboljših praksah z vsega sveta, neizbežno
zgolj prvi korak. Na to kaže dejstvo, da se vse sodelujoče države v raziskavi PISA 2009
niso odločile za sodelovanje pri merjenju branja elektronskih besedil; slednje je zato osta-
lo mednarodna izbirna vsebina. Merjenje branja elektronskih besedil bo v naslednjih ci-
klih ponovno pregledano in izpopolnjeno, da bo usklajeno z razvijajočimi se tehnologi-
jami, z merilnimi instrumenti in s konceptualnim razumevanjem vpliva elektronskih
medijev.
26
